Leta 1762 je izšla njegova Opera medico physica, in quatuor tractatus digesta. Obsežno delo z več kot 900 stranmi je izšlo v štirih zvezkih. V prvi knjigi obravnava kužilo (o kontagiju na splošno, o gnitju, žitni rji in goveji kugi), v drugi črne koze, v tretji škrlatinko in v četrti potres. Plenčič je do svojih spoznanj prišel z opazovanjem, beleženjem primerov in dolgoletno prakso. Dognanja je zbiral skoraj trideset let.
Bil je razgledan, poznal je tudi dela drugih avtorjev, ki so razmišljali o tem, da bolezni povzročajo bitja, ki so nevidna. Imenovali so jih živo kužilo, contagium vivum. Ugotavljal je, da ima vsaka bolezen svojega povzročitelja, da nalezljive bolezni povzroča živa snov, da se prenaša z dotikom, z zrakom in okuženimi predmeti; razlikoval je med patogenimi in ne patogenimi klicami, pa tudi med strupom in kužilom.
V razpravi o žitni rji se je ukvarjal z vzroki za nastanek rje, s škodljivostjo uživanja takih pridelkov in pomenom setve z neokuženim zrnjem. Pri razpravi o črnih kozah je ugotavljal, da lahko povzročitelj, ki se nahaja v posušenem stanju, ponovno oživi v vlagi.
Razprava o škrlatinki je bila najodmevnejša, tudi prevajana in ponatisnjena. V tistem času je zaradi škrlatinke umrlo mnogo otrok, Plenčič pa je opisal čas inkubacije, način okužbe, znake bolezni, vnetja in otekline po škrlatinki.
Razprava o škrlatinki je bila ponatisnjena v knjigi na Dunaju (1775), prevedena v nemški jezik in izdana v Kopenhagnu (1779), kot razširjeno izdajo jo je v samostojni knjigi ponovno objavil tudi Plenčič (1780). Razprava o žitni rji je bila prevedena v nemški (Dunaj, 1764) in francoski jezik (Dunaj, 1765).
»Kontagij je torej tista sila, s katero se neko bolezensko stanje, ki se polasti nekega telesa, prenese na drugo telo.« (1998:30)
_________________
♦ Opera medico physica je digitalizirana in prosto dostopna na portalu Digitalna knjižnica Slovenije, dLib, na tej povezavi.
