8. junija 1912 je na pobudo takratnega Društva za zrakoplovstvo na Štajerskem z vlakom v Maribor prispel balon Erzherzogin Margarete.
Za »balonarsko bazo« so izbrali živinsko sejmišče pri mestni klavnici, do koder so iz plinarne položili poseben plinski vod. Naslednji dan ob 10. uri je bil čas za vzlet; kljub pripetljajih ob vzletu je let potekal mirno do pristanka, v bližini Draže vasi oz. Slovenskih Konjic (tedaj Gonobitz).
V letih neposredno pred 1. svetovno vojno se je Maribor razvil v izredno dejavno balonarsko središče. Glavni junak tega središča je bil Max Macher (na Ravnah rojeni sin mariborskega trgovca). Eden od njegovih podvigov je bil, ko je leta 1914, s poletom, ki je trajal kar 31 ur in 12 minut, postavil rekord avstro-ogrske monarhije, po nekaterih podatkih pa je šlo tudi za svetovni rekord v dolžini poleta s toplozračnim balonom.
Ko je balon prispel v mesto, so za »balonarsko bazo« so izbrali živinsko sejmišče pri mestni klavnici, do koder so iz plinarne položili poseben plinski vod. Naslednji dan ob 10. uri so ob zvokih vojaške godbe in glasnih vzklikih zbranih Mariborčanov pričeli odvezovati vrvi balona, obteženega s 350kg, a so jih na eni strani vojaki prepozno popustili in balon je pričelo odnašati proti bližnjemu drevesu. Na grozo vseh prisotnih se je gondola s pilotom balona nadporočnikom Maxom Macherjem in štirimi potniki zapletla v krošnjo in le znanju in prisebnosti nadporočnika se je bilo zahvaliti, da se prvi mariborski polet Margarete ni končal tragično. Macher je s spretnim manevrom rešil balon objema vej in le-ta se je počasi dvignil na višino kakšnih 800 metrov ter odletel proti jugu. Pristal je v bližini Draže vasi oz. Slovenskih Konjic (tedaj Gonobitz).
Po tem prvem poletu se je Nadvojvodinja Margareta še nekajkrat dvignila na mariborsko nebo, v gondoli pa so se nadporočniku Macherju lahko pridružili tudi potniki, ki so vožnjo plačali. Kljub dokaj zasoljeni ceni 180 kron je bilo zanimanje za polete izjemno. Ne samo med moškimi, leteti so si želele tudi dame. Čeprav velja pri slednjih pripomniti, da jih je vsaj tako kot sam polet nad Mariborom verjetno pritegnil tudi neustrašni in postavni nadporočnik Macher. Prenekateri vzdih in iskriv pogled nežnejšega spola je bil bojda namenjen bolj njemu kot Margareti. In morda se tudi zaradi tega gospodje kmalu niso hoteli več voziti skupaj z damami. Nasprotovanje in spori okrog tega so bili celo tako močni, da so morali v času, ko se je balonarska sezona šele prav začela, sredi avgusta odpovedati vse nadaljnje polete. Balon so spravili na Dunaj in Margareta je tam pričakala tudi prvo svetovno vojno.
