Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko, ki jih MKL – Slovanska knjižnica pripravlja v letu 2019. Na drugem pogovornem večeru, ki se je odvil 9. aprila, je bilo mogoče prisluhniti Bronji Žakelj, avtorici literarne uspešnice Belo se pere na devetdeset in dr. Miranu Hladniku, literarnemu zgodovinarju, rednemu profesorju na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na literarnem večeru smo spregovorili o letošnjem s kresnikom nagrajenim avtobiografskem romanu Bronje Žakelj, ki je doživel že peti ponatis. Med drugim smo raziskali podobo mesta Ljubljane v romanu, spoznali glavne značilnosti avtobiografskih romanov, zanimali pa so nas tudi vzroki za njihovo bralsko priljubljenost.
Odlomka iz pogovora
EM: “Takrat, ko ste pisali, verjetno niste mislili na nagrade – nekoč ste zapisali, da ste to naredili zase, da niste mislili na bralca?”
Bronja Žakelj: “Ne, ne, takrat o nagradah jasno nisem razmišljala, nisem razmišljala niti o tem, da bo kdo to knjigo res bral. Jaz sem začela pisati iz potrebe po ustvarjanju, po pisanju, ker sem novinarka, ampak v marketingu oziroma v bančništvu, ni prostora za kreativo, zato sem si želela ukvarjati z nekom daljšim tekstom. Mislila sem, da bosta najbrž moja otroka to prebrala, imam namreč dva otroka ali pa bližnje sorodstvo; to pa da bo to knjiga, ki se bo prodajala, o tem pa res nisem razmišljala.”
EM: “Začeli smo z Vojkovo, pa bi sedaj tudi zadnje vprašanje namenila Vojkovi, Vojkova je en tak poseben literarni lik, skorajda, en tak poseben pomen ima v vaši knjig, pa bi vas malce domoznansko povprašala, ali menite, da je pomembno, kje človek živi, ustvarja? Bi pisali drugače, če bi bilo doma kje drugje in ne v Ljubljani?”
Bronja Žakelj: “Sigurno te definira, čas in prostor, kjer pišeš. Jaz sem zelo navezana na Ljubljano. Po srednji šoli sem šla v London za nekaj mesecev in sem imela strašno domotožje, zlasti imam težave, ko grem v večja mesta, lažje si predstavljam sebe, da bi živela v nekem manjšem kraju, v osami. Definitivno Ljubljana ima, je imela, vpliv na moje pisanje, življenje. Predvsem pa se skozi knjigo vračam k nekim minimalističnim spominom teh mojih ulic, kosmulj, drobnih detajlov. To mi je bilo pomembno pri ustvarjanju, to mikro, mikro okolje, ne samo Ljubljana kot taka.”
Celotni pogovor si oglejte v video posnetku v spodnji Fotogaleriji.
O projektu Literatura v mestu
Na večerih, kjer si teorija in praksa podajata roko, z različnimi sodobnimi literati, ki žive in ustvarjajo v Ljubljani, ter z literarnimi teoretiki in literarnimi zgodovinarji spregovorimo o različnih literarnih zvrsteh in o posameznih literarnih delih v okviru le-teh. Zanima nas podoba Ljubljane v obravnavanih literarnih delih ter tudi vpetost avtorja v svoje lokalno okolje ter vpliv, ki ga ima le-ta na njegovo ustvarjanje. Pogovore, ki jih Slovanska knjižnica pripravlja v sodelovanju s Knjižnico Bežigrad, povezuje Erika Marolt.
