Ladislav Ropas (18. 6. 1883 – 17. 5. 1958) je bil prvi otrok zakoncev Martina in Terezije Ropas, rojene Borštnik, sestre priznanega slovenskega gledališčnika Ignacija Borštnika. Martin Ropas je po preselitvi družine v Celje leta 1892 ustanovil delavnico klavirjev.
Bil je priznan izdelovalec klavirjev krilnih in pokončnih oblik, inovator na področju glasbene akustike klavirjev in uspešen podjetnik. Njegovo delavnico (na današnji Ljubljanski cesti 66) je okrog leta 1909 prevzel starejši sin Ladislav in ohranil očetovo znamko (M. Ropas). Po prvi svetovni vojni se je Ladislav vse bolj preusmerjal k avtomobilizmu in že marca leta 1919 v domači hiši odprl »Špecijalno mehanično delavnico za popravilo avtomobilov, precizijskih strojev in elektrotehničnih aparatov ter zalogo vseh potrebščin za avtomobile…«. Proti koncu 20. let se je zanj začelo novo življenjsko obdobje, veselje do avtomobilizma je zamenjal za letalstvo in postal »prvi leteči Celjan«. Bil je pobudnik ustanovitve aerokluba in ker si je pridobil nekaj ustreznega znanja v nemških tehničnih šolah, tudi vodja izdelave motornega
letala. Kljub naporom pa ta ni uspela in Ladislav se je usmeril v jadralno letalstvo. Priskrbel si je načrte za letalo tipa Zögling in kljub številnim težavam je bilo prvo slovensko jadralno letalo, imenovano Celjan, leta 1931 končano. Ladislav Ropas je z njim kot prvi Celjan poletel 20. julija tega leta in se vpisal v zgodovino slovenskega jadralnega letalstva. Ladislav Ropas je ostal zvest jadralnemu letalstvu do starosti. Kljub letom je v svoji značilni opravi, v pumparicah in z nahrtnikov, redno zahajal na letališče v Levcu in večkrat poletel.