Najstarejši del gradu, ki ga lahko datiramo vsaj na začetek 15. stoletja, je tako imenovani »rimski stolp«, ki je danes sestavni del severnega grajskega trakta, prepoznamo pa ga po pokritem stopnišču, ki se vanj pne iz grajskega dvorišča.
V bistvu gre za srednjeveški neutrjeni stolpasti dvor, ki so ga ob renesančni širitvi gradu vključili v današnjo grajsko zasnovo. Na takratno gradbeno vnemo nas spominja letnica 1562 iz grbovne plošče takratnih lastnikov Gregorjancev, ki je bila vzidana nad glavnim portalom, danes pa je shranjena v zagrebškem Zgodovinskem muzeju.
Grad na južni strani varuje globok obrambni jarek, ki ga premošča zidan, rimskemu akvaduktu podoben mostovž, pred samim grajskim portalom pa je ohranjena tudi imitacija dvižnega mostu, v veži za vrati pa sta še vedno vidni tudi leseni kolesi, s pomočjo katerih so ga dvigovali. Dvorišče na dveh straneh členijo arkadni hodniki, sredi njega stoji kamnita cisterna iz 19. stoletja. V notranjščini gradu je potrebno posebej omeniti reprezentančno poznobaročno stopnišče v jugozahodnem traktu z vhodom iz veže ob grajskem vhodu. Notranji prostori so bili večkrat obnovljeni v 18. in 19. stoletju, v šestdesetih letih 20. stoletja za potrebe hotelske dejavnosti, zadnjič temeljiteje pa pred Univerziado v Zagrebu leta 1987.
