V letu 2025 obeležujemo 310 let izida Malega katekizma, prve prekmurske knjige, prireditelja in prevajalca Franca Temlina. Knjiga je izšla na Saškem v mestu Halle leta 1715.
Začetnik slovstvenega dela v prekmurščini je bil rojen neznano kdaj na Krájni v tišinski župniji. O Temlinu vemo, da se je leta 1714 vpisal na univerzi v Halle kot »Muraj Szombathiensis«, naslednje leto pa v Wittenbergu. Tudi ni znano kdaj je umrl. Kot prvi prekmurski pisatelj je Temlin prevedel iz madžarščine Györski katekizmuš, in prevod je veljal za izgubljenega. Danes vemo za en primerek v Halle in enega v Bratislavi. Naslov dela pa je Mali katechismus … Prevajalčevo ime je skrito v anagramu naslovne strani v obliki: »po Temlin Ferenczi«.
To je sicer prevod Luthrovega Malega katekizma iz leta 1529, ki pa je v glavnem prirejen po madžarskem prevodu: Győri Katechismus, izdan v mestu Halle leta 1709 in je nastal verjetno na pobudo nemških pietistov, ki so skrbeli za prevajanje protestantskih knjig za Slovane ter Ogre in s tem vse do konca 18. stoletja tudi za tiskanje prekmurskih evangeličanskih knjig.
Temlin se je v glavnem držal madžarske verzije prevoda, ki jo je dopolnjeval z nemškim izvirnikom. Prevajal je dobesedno, vendar je marsikaj izpustil, pa tudi dodal, razširil, npr. odgovore na vprašanja, ki so večkrat poljudna razlaga kratkih odgovorov izvirnika. Iz madžarske verzije je prevedel tudi predgovor z manjšimi spremembami, tako da npr. dvakrat omenja slovenski jezik.
Samostojnost Temlinovega sloga se uveljavlja najbolj v predgovoru, pa tudi v katekizemskem besedilu se ni dal vkleniti madžarski in nemški predlogi. Svobodno širi izvirnik z dodajanjem besed, s pogostno rabo sinonimov, s samostojnim oblikovanjem izvirnikovih stavčnih zvez, da bi bilo besedilo jasnejše.
V splošnem je Temlin pisal tako glede glasoslovja, oblik in besedišča v čistem ravensko-goričkem govoru. Uporabljal je vse žive tujke iz madžarščine npr. varašáncom, kivánüje, rendelüite, iz nemščine npr. zagvišno, farar, grünt in iz kajkavščine kot npr. opadnuje, pak, Otec.
Pri skladnji je Temlin sledil tako nemški kot madžarski predlogi predvsem v prevodu sestavljenih glagolov, kot: gorivstánoti, vön zrasli, noter vcepiti.
V pisavi je sprejel madžarsko grafiko, ki jo je našel utrjeno tudi v kajkavskih knjigah in v rokopisnih pesmaricah. To grafiko, črkopis je uvedel v prekmursko knjigo za dobrih dvesto let, čeprav so jo stalno spreminjali.
Mali katekizem obsega 48 strani z 9 začetnimi stranmi predgovora, v pisavi ogrici in je t. i. mali katekizem, knjižica za otroke (kratki krščanski nauk za »drouvne dece volo spiszani«) v obliki vprašanj in odgovorov.
Začetek slovenske tiskane besede so katekizmi. Trubarjev Catechismus iz leta 1550 je prva kranjska tiskana knjiga v kateri je prvič zapisan osrednjeslovenski knjižni jezik. Tako je tudi v prvi prekmurski knjigi v Malem katechismusu prvič zapisan vzhodnoslovenski knjižni jezik »zdaj pak na slovenski jezik preloženi«, kot je Temlin imenoval svoj jezik že v naslovu katekizma.
Trubarjev in Temlinov katekizem sta jezikovno »stranski produkt protestantizma« zato, ker sta osrednje- in vzhodnoslovenski prevod nastala kot zahteva protestantov, da morajo verniki brati Sveto pismo v svojem jeziku in da pri razumevanju le-tega ne potrebujejo posrednikov. Oba oznanjata novo versko in cerkveno kulturo v ljudem razumljivem jeziku, s tem pa sta »nehote« tudi začetnika knjižne norme med »avstrijskimi« in »madžarskimi« Slovenci, ali kranjskega in prekmurskega knjižnega jezika.
Temlin je vplival s svojo knjižico na sledeče mu prekmurske pisatelje, manj na anonimni Abecedarium Szlowenszko 1725, bolj pa na Mihala Sevra; tudi Števan Küzmič se je v prvi ohranjeni knjigi ravnal po njem.
PIŠK M. Sobota poseduje fotografske posnetke Malega katekizma, leta 1972 pridobljene od Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana. Danes je knjižica digitalizirana na portalu https://www.dlib.si/ in s tem na voljo za branje oz. raziskovalno delo.
