Po drugi svetovni vojni je celjsko turistično društvo po prvem negotovem letu obnovilo svoje delovanje.
Leta 1949 so v upravljanje dobili Stari grad, simbol mesta, ki je predstavljal fokus društvenega delovanja v naslednjih desetletjih. Leta 1952 so za predsednika izvolili Rada Jenka, ki je bil na čelu društva četrt stoletja. Včlanili so se v Turistično zvezo Slovenije in začeli z obnovo gradu, ki je trajala nekaj desetletij, obnovili so tudi nekaj znamenitosti v mestnem jedru, nekaj časa so upravljali tudi gostišče na Petričku. Za lažje izvajanje projektov je društvo ustanovilo podjetji Reklama in Remont.
Leta 1957 so tako zgradili gostišče na Starem gradu, s katerim so sprva upravljali sami, nato so ga dali v najem. Do gradu so uredili Pelikanovo pešpot, kasneje tudi cesto na Stari grad, in tako ne preseneča, da je bila ta turistična točka konec sedemdesetih let med najbolj obiskanimi v državi (leta 1979 je grad obiskalo 166.242 obiskovalcev).
1961. leta je izšla prva številka društvenega glasila Lepo mesto, katerega naslov lepo ponazarja poslanstvo društva. Dve leti kasneje je društvo odprlo turistično-informacijsko pisarno na Stanetovi ulici in jo leta 1978 preselilo na Tomšičev (Glavni) trg.
Turistično društvo je v tem obdobju organiziralo številne koncerte, gledališke predstave na Starem gradu, izvajalo zabavne, družabne in plesne prireditve, tudi tombole in silvestrovanja, skrbelo je za promocijo Celja ter opozarjalo na pomanjkljivosti v mestu. V društvu so skrbeli tudi za turistični podmladek, izvajali akcije za lepšo ureditev Celja (tekmovanje gostincev, ocenjevanje gostinskih lokalov, tekmovanje za najlepšo izložbo, pa za najlepše okno, balkon in okolico – Zlata vrtnica – prebivalce Celja so namreč navduševali nad ocvetličenjem hiš, trgovce pa nad aranžiranjem izložb), organizirali so predavanja, Valčkov večer, maškarade, poletne prireditve, izlete, lotevali so se natečajev za celjski spominek, sodelovali so na hortikulturnih, gostinskih in sejemskih prireditvah ter izdajali promocijski material.
Istočasno se je društvo zavzemalo za ureditev mestnega parka, pa ureditev obrežja Savinje ter opozarjalo na onesnaženost celjske zemlje, vode in zraka.
Delo društva v tem obdobju ni ostalo neopaženo, saj so za svoje delo pri promociji turizma prejeli več priznanj in nagrad (številna priznanja Turistične zveze, Šlandrova nagrada …).
