Ko se je vrnil v domovino, se je pisatelj Trdina najprej naselil v Bršljinu pri Novem mestu. Na Reki je nazadnje stanoval v gostilni »Kod četverih vratah« pri gostilničarju Florjanu Virku, ki je bil kakor on doma iz mengeškega okraja. Virk je na prisilni dražbi v Bršljinu leta 1867 kupil pritlično hišo in v njej odprl krčmo. Virkovi odločitvi za selitev v novomeški okraj je verjetno botrovalo dejstvo, da je bila njegova žena Ana, rojena Pirc, doma iz Sel pri Zalogu.
Kot je razvidno iz Trdinovih zapiskov, je pisatelj v Bršljin prišel v začetku oktobra. Hiša, ki je imela nad vhodnimi vrati vklesano kratico M. K. in letnico 1850, se je nahajala malo naprej od današnje Čefidljeve gostilne v Bršljinu, takoj za nekdanjo Langerjevo graščino. Obe stavbi sta bili po drugi svetovni vojni nacionalizirani, kasneje ob gradnji vojaških poslopij na tem območju pa porušeni.
Virku so domačini takoj po prihodu v Bršljin zaradi nenavadnega pokrivala nadeli ime Cilinder, krčme pa se je oprijelo ime Cilindrova krčma. V njej so se radi zbirali, zlasti ob nedeljah in semanjih dneh. Trdina je imel tam majhno in skromno podstrešno sobo, bolj primerno za shrambo kakor za bivanje. Enkrat na teden so ga v Bršljinu obiskovali novomeški dijaki, med njimi kasnejši župan Ljubljane Ivan Hribar, ki je bil tedaj dijak novomeške gimnazije in je ta srečanja popisal v svojih spominih.
Bačerjeva raziskava je temeljila tudi na pripovedovanju ljudi, ki so se Virka še spominjali, in sicer kot suhega in visokega človeka, ki je bil vedno oblečen precej imenitno. Bil pa je Virk velik pijanec in se je rad norčeval iz ljudi. Tudi Trdina se z njim ni dobro razumel in je o Virku v dnevnik zapisal tole opazko: »Florijan je pač bik in svinja obenem; goni si naj bolje goste sam iz hiše; ostala mu bo na zadnje prazna; tudi mene je osvinjal že marsikedaj; kar naenkrat se mu bom izpeljal še jaz; potrpel sem dolgo le zavoljo dobre, pridne, prijazne Florijanke. Ubožica dela na vse pretege, nerodni dedec jej pa zapravlja in ljudi odganja.«
A kljub temu je pisatelj pri njem ostal štiri leta. V tem času je zbiral gradivo za knjigo o Slovanih in pisal Spomine ter od tam hodil na izlete po Dolenjski. V Bršljinu je stanoval do leta 1871, potem pa si je poiskal primernejše stanovanje v mestu.