Po pričevanju Marjana Ahlina, domačina in znanega športnega delavca iz Grosuplja, je bilo Telesnovzgojno društvo TVD Partizan Grosuplje ustanovljeno že leta 1948 na temeljih in tradiciji predvojnega sokolskega društva. Prvo vodstvo ni znano, v obdobju 1951-1957 pa je bila predsednica društva takrat znana družbeno-politična delavka Ruža Polič.
V prvem obdobju društva je bila najbolj aktivna nogometna sekcija, ki je bila ustanovljena julija 1954, njen prvi vodja in trener pa Marjan Ahlin. Igrišče so imeli na “Finžgarjevem travniku”, opremo in slačilnice pa v starem Sokolskem domu. Prvo uradno tekmo so grosupeljski nogometaši odigrali dne 16.9.1955 v Kočevju v novoustanovljeni Dolenjski ligi. Jeseni leta 1957 so se preselili na novo zgrajeno igrišče iz črnega “leša” v Brinju. Nogometna sekcija društva je bila ukinjena spomladi 1958, istega leta jeseni pa se je preimenovala v Nogometni klub Grosuplje – predsednik Alfonz Jevšinek in trener Rudi Božič. Pred preimenovanjem so bili grosupeljski nogometaši prvaki Dolenjske lige.
Leta 1957 je bil za predsednika društva izvoljen Uroš Šušterič, ki se je v Grosuplje z družino preselil januarja 1955, kar je opisal v svojih spominih:
“Ko sem služboval na Občini Grosuplje, od leta 1957 dalje, sem dobival razne naloge. Nekoč me je predsednik občine (Anton Janežič-Hribček, op. p.) povabil, naj sodelujem pri raznih športnih manifestacijah ter prevzamem izgradnjo in adaptacijo objektov, ki bi jih namenili športu. Tega sem bil vesel. Pričel sem z organizacijo generalnega popravila starega Sokolskega doma, ki je služil samo kinu. V kratkem času smo preuredili dvorano v večnamenski prostor za kino ter telovadnico za društvo in šolo, ki jo le-ta takrat sploh ni imela. Vodil sem vsa gradbena dela in opremo ter nabavo telovadnega orodja. Obenem smo na prostoru, ki ga je odobrila Občina (v Brinju, op. p.), uredili nogometno igrišče in letno telovadišče ter zraven (na sosednjem ‘Drobničevem travniku’, op. p.) konjeniško stezo za tekmovanje s konji. Paralelno sem opravil reorganizacijo TVD Partizan Grosuplje, ustanovil telovadno sekcijo višjega kakovostnega razreda, ki sta jo vodila znana olimpijca Stane Derganc in Miro Longyka, uredil organizacijo članstva – od otrok in naraščajnikov do članov. Uredil sem tudi upravo društva in nasploh, po vzoru Sokola, organiziral moderno telovadno društvo. V to sem vključil še posamezne sekcije: konjeniško, taborniško, rokometno in nogometno. Leta 1957 smo svečano odprli telovadnico in letni stadion ter razvili novi prapor društva, za katerega sva sredstva nabirala po podjetjih in pri občanih skupaj z dr. Podkoritnikom, vodjo Zdravstvenega doma Grosuplje.
Telovadni nastop (okrajni zlet Partizana Slovenije, 28.9.1957, op. p.) je bil res lep, prišla so društva s svojimi člani iz celotnega takratnega ljubljanskega okraja. Vendar, že pri otvoritvenem nagovoru, odprtju telovadnice in vseh ostalih svečanih dejanjih, nisem bil več prvi in edini, kot pri delu in izvedbi načrta, temveč so na moje mesto stopili ‘zdravi partijski tovariši’, ki jih do takrat nisem nikdar videl. Kmalu so me kooptirali v Okrajni odbor Partizana, da bi me s tem ‘razbremenili’ v matičnem društvu v Grosuplju.”
Stadion v Brinju, zgrajen na črnem ”lešu”, je bil za tiste čase moderen objekt, namenjen predvsem za nogomet in kasneje rokomet ter tudi za atletiko in vadbo šolskih otrok. Večinoma so ga za treninge in tekme uporabljali nogometaši, ki so nastopali najprej v Dolenjski ligi in nato v Okrajni ligi, od leta 1960 do 1968 pa tudi rokometaši za tekmovanje v Dolenjski ligi in 2. slovenski ligi LCRL.
Obnovljeni dom TVD Partizana Grosuplje je bil večnamenski objekt – poleg kino predstav ob vsakem koncu tedna, je bil praktično vsak dan dopoldan zaseden s šolskimi urami telovadbe, popoldan in zvečer pa z vadbo društvenih telovadnih selekcij. Gostil je tudi različne kulturne prireditve, mnogim Grosupeljčanom pa ostaja v spominu po organizaciji plesnih vaj, mladinskih plesov in silvestrovanj v organizaciji rokometašev. Torej – center športnih in kulturnih dogajanj v takratnem Grosuplju!
Osnovna dejavnost TVD Partizan Grosuplje je bila seveda telovadba, ki je bila, predvsem za fante, odskočna deska za ostale športe – nogomet, rokomet, smučanje … Telovadna vrsta, ženska in moška, sicer ni dosegala kakšnih omembe vrednih rezultatov, a je bila v prvih začetkih društva vendarle njegov najbolj prepoznavni del. Med najbolj znanimi vaditelji so bili takrat olimpionika Stane Derganc in Miro Longyka, Mile Ogrin iz Ljubljane ter učitelja telovadbe na Osnovni šoli Grosuplje Rudi Samec in Marta Dobrovoljc.
Fantje so leta 1959 na državnem zletu Partizana Jugoslavije v Beogradu v svoji kategoriji v prostih vajah osvojili 2. mesto. Po uspešnem nastopu v Beogradu so, skupaj z dekliško telovadno vrsto in nekaterimi ostalimi člani društva, poleti 1959, odšli na “morsko” taborjenje v Rovinj, v kamp (tabor) takratnega Partizana Slovenije.
Najbolj odmevne rezultate društva so v letih 1960 – 1970 dosegali rokometaši, ki so svojo prvo tekmo, v takrat ustanovljeni Dolenjski rokometni ligi, odigrali 9.10.1960, večino domačih srečanj pa na nogometnem stadionu v Brinju, na črnem ”lešu”. Kasneje so tri sezone 1967-1970 nastopali v 2. slovenski ligi LCRL, zadnjo tekmo pred razpadom pa so, zaradi zapore igrišča v Brinju leta 1968 in slabih finančnih pogojev, odigrali na ”domačem” igrišču v Stični, 10.5.1970.
Zelo dejavna je bila tudi taborniška sekcija, ki je prvo taborjenje organizirala v Podsmreki pri Višnji Gori, nato nekaj let zapovrstjo ob reki Sori v bližini vasi Sora, zadnjič pa leta 1966 v Dolenjskih Toplicah. Predvsem taborjenje ob reki Sori je v pravem taborniškem vzdušju marsikomu ostalo v nepozabnem spominu. Člani nogometne sekcije so ob Sori prvič taborili poleti 1958, nepozabna ob obisku nekaterih funkcionarjev društva in staršev tabornikov pa sta bila izlet na bližnji Govejk in kopanje v Zbiljskem jezeru.
Konjeniška sekcija pri TVD Partizan Grosuplje je leta 1957 na “Drobničevem travniku” v Brinju organizirala prve lokalne konjske dirke, o čemer priča zapis na spletnih straneh Kamra Konjske dirke v Grosupljem (kamra.si)
K telesni vzgoji članov TVD Partizan Grosuplje so v tistem času veliko pripomogli tudi takrat znani športni pedagog Mile Ogrin iz Ljubljane ter učitelja telovadbe na Osnovni šoli Grosuplje Rudi Samec in Marta Dobrovoljc. Z njihovo pomočjo je društvo v času zimskih počitnic organiziralo tudi smučarska tečaja v Škocjanu pri Turjaku leta 1958 in na Ilovi Gori leta 1959 ter nekaj tekem v veleslalomu.
Poleti leta 1960 se je nekaj članov ženske in moške telovadne selekcije prvič udeležilo vaditeljskega tečaja v Rovinju, naslednje leto, tudi v Rovinju, pa Janez Verbič še vaditeljskega in sodniškega tečaja v rokometu, ki sta se ga leto kasneje (1962) udeležila tudi Vinko Blatnik in Andrej Šušterič.
Nekaj mladih fantov (Janežič, Pucihar, Šušterič, Dornik, Medved …), sicer članov TVD Partizan Grosuplje, je v ”lastni režiji” kratek čas treniralo tudi namizni tenis, pod občasnim vodstvom Petra Košmrlja in najpogosteje v prostorih starega valjčnega mlina pri znani Rusovi gostilni. V najnižjem tekmovanju so, s sicer pičlim uspehom, eno leto nastopili tudi za tovarniško ekipo znanega grosupeljskega podjetja Motvoz in platno.
Med športniki je takrat prednjačil Janez Verbič, sicer doma iz Kopanja nad Veliko Račno, ki je bil ne le dober telovadec in atlet, ampak tudi smučar ter predvsem rokometaš (po Grosuplju in Dobrepolju tudi igralec RD Slovan) in trener rokometa. Kot prvi in edini član TVD Partizan Grosuplje se je pozimi leta 1962 udeležil republiškega smučarskega tečaja v Planici, ki ga je vodil takrat priznani učitelj smučanja Janez Šuster-Šuco.
Ekipa TVD Partizan Grosuplje v postavi Marjan Ahlin, Cveta Bedene, Franci Potokar, Janez Verbič in Nada Zavodnik se je, dne 8. maja 1960, na 4. pohodu Ob žici okupirane Ljubljane udeležila množičnega marša za mešane ekipe na 20 km. S štartno številko 1568 je med 49-imi ekipami v svoji kategoriji, sicer po veliki utrujenosti ob prihodu v cilj, osvojila odlično 6. mesto. Na istem pohodu so nastopile še tri ekipe TVD Partizan Grosuplje:
1. moški – Rudolf Bregar, Andrej Mrkun, Jelko Pust, Alojz Rozman, Marjan Urbančič – 20 km – 133. mesto od 642 ekip.
2. moški – Ivan Dornik, Tone Janežič, Milan Lovka, Rudi Medved, Andrej Šušterič – 20 km – 251. mesto od 642 ekip.
3. ženske – Ivana Babnik, Marta Dobrovoljc, Mira Jeglič, Maja Plot, Marija Šilc – 2o km – 117. mesto od 138 ekip.
Po spominu nekaterih udeležencev so člani društva v teh letih sodelovali tudi na vsaj eni slavnostni paradi ob Dnevu mladosti v Ljubljani.
Leta 1967, ko se je Uroš Šušterič z družino preselil v Ljubljano, je vodenje TVD Partizan Grosuplje prevzel Mane Vlaisavljević.
Avtor: Andrej Šušterič
Sodelavci – pričevalci: Marjan Ahlin, Uroš Šušterič, Dare Gabrijel, Janez Lesjak, Franci Potokar, Janez Verbič
Literatura in podatki:
- Uroš Šušterič: ”Ravna gora, moja usoda”, strani 315-316, Ljubljana, Nova obzorja 2010
- Andrej Šušterič: ”Trideset let rokometa v Grosuplju, prvih 10 let 1960-1970″, Celje 1990
- Spletni portal Kamra: Konjske dirke v Grosupljem (kamra.si)
- Tomaž Alauf: Zbirka podatkov in predmetov pohodov “Ob žici okupirane Ljubljane”
Dokumenti in fotografije: Marjan Ahlin, Uroš Šušterič, Dare Gabrijel, Janez Lesjak, Franci Potokar, Janez Verbič, Tomaž Alauf, Andrej Šušterič
