Sokolski dom Murska Sobota

Ustanovitelj in prvi starosta Sokola je postal Anton Koder (r. 1898, Zagorje ob Savi – u. 1936, Maribor), ob ustanovitvi pa je društvo štelo 60 članov, ki so bili predvsem iz vrst priseljenih uradnikov, odvetnikov, učiteljev, finančnih stražnikov in drugih meščanov. Spadalo je v Mursko sokolsko okrožje, katerega sedež je bil v Ljutomeru (tam je bilo sokolsko društvo ustanovljeno leta 1903, v Lendavi leta 1921). Prvo slovensko društvo, imenovano Južni Sokol, pa je bilo ustanovljeno v Ljubljani, 1. oktobra 1863. Začetki telovadnega gibanja pa segajo v Prago, kjer je bilo prvo sokolsko društvo ustanovljeno 16. februarja 1862.

Sokol Murska Sobota je imel od leta 1920 do 1929 svoje društvene prostore in društveno knjižnico v hotelu Dobray. Z letom 1921 je društvo pridobilo še dodatne prostore, za telovadbo v telovadnici meščanske šole (današnja OŠ II), oder za dramska uprizarjanja pa v kinodvorani Gustava Dittricha, kar je bila zelo pomembna pridobitev tako za društvo kot za mesto in prebivalce. Od športnih panog so gojili atletiko, nogomet, tenis, namizni tenis, plavanje, zimski šport, kolesarstvo, sabljanje, šah, hazeno in še druge.

Želja po gradnji Sokolskega doma v Murski Soboti je tlela že od samega začetka delovanja društva, predlog na pobudo dr. Franca Farkaša pa je bil sprejet na izrednem občnem zboru leta 1928. Odbor za gradnjo je vodil predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Slavko Šumenjak, finančni načrt je izdelal starosta društva, notar Anton Koder, načrte s predračuni je izdelal gradbeni tehnik Slavko Vidmar, gradbena dela pa prevzel Janez Mayer.

Velika večina Sobočanov je poleg Sokolov združila moči, telesni napor in denarne prispevke za gradnjo doma, kajti pridobitev doma je bila tako za telovadbo kot za druge prireditve in predstave nadvse dobrodošla in potrebna. Da so jih Sobočani pri delu podprli, poroča v prispevku tudi Slovenski narod (18. sept. 1929), v katerem Sokoli naprošajo pomoči tudi od drugod in obljubljajo, da bo vsak dar, vsak prispevek vpisan v knjigo »Graditelji Sokolskega doma v Murski Soboti.« Kot je zapisano, »s to stavbo dobi naša občina to, kar nujno rabi: prostore, kjer se bodo mogle dostojno vršiti vse prireditve, kulturne, humanitarne, družabne. Sokolski dom bo poleg tega stavba, ki bo v okras Soboti že po svoji zunanjosti. /…/ bo dom tudi ognjišče, ki bo služil narodovi duševni in narodovi kulturi.« Gradnjo je podprla tudi Prekmurska posojilnica, katere soustanovitelj je bil notar in starosta društva dr. Anton Koder.

Tik pred odprtjem Sokolskega doma na Benkovi ulici (sedanji Mladinski) v Murski Soboti je bilo v Mariborskem večerniku »Jutra« (26. sept. 1929) zapisano: »Soboški sokolski dom je lepa zgradba, ki je v ponos ne le Murski Soboti, ampak vsemu Prekmurju. Stavba je velika, saj je zazidanega prostora 520 kvadratnih metrov. Telovadnica, ki bo služila tudi za gledališke predstave in koncerte, je 20 m dolga in 12 m široka, brez odra, ki je posebej še 7,5 m globok in 12 m širok, ki bo lahko služil tudi za malo telovadnico v zimskih mesecih, a številčno manjše oddelke. Poleg teh dveh prostorov je v prvem nadstropju še mala dvorana, ki ima v steni velike line, ki se lahko odprejo posebno pri večjih prireditvah in služi dvorana kot balkon. Pod odrom sta dve veliki oblačilnici za telovadce in telovadke, pri gledaliških predstavah pa za igralce. V sprednjem traktu, vsa stavba je zgrajena v obliki velikega T, se nahaja v pritličju poleg velikega vestibula še čitalnica, soba za posojilnico in garderoba za občinstvo. V prvem nadstropju je še odborova soba in kuhinja za prireditve, poleg že poprej omenjene  male dvorane. V podstrešju je stanovanje za hišnika. Iz telovadnice se pride takoj na veliko letno telovadišče, ki je 65 m dolgo in 35 m široko, ki se je že v pretečeni pomladi zasadilo z drevjem in posejalo s travo.«

Dom je svojemu namenu na predvečer državnega praznika, 30. novembra 1929, predal starosta Sokola, dr. Anton Koder, v svečanem programu pa je bila izvedena telovadna akademija. Le nekaj dni zatem, 5. decembra 1929, je izšel Zakon o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije s ciljem, da nova organizacija telesno in moralno vzgaja državljane k »Jugoslovanskemu narodnemu edinstvu.« Novi Sokol je zelo oživel po Prekmurju, tako so bila v soboškem okraju tri društva (v Murski Soboti, Rogaševcih in Šalovcih) ter sedemnajst čet, v lendavskem  pa dve društvi (v Lendavi in Beltincih) in dve četi. Društvo Sokol je v Lendavi dobilo svoj dom leta 1932, na območju današnjega Pomurja je prvega dobil Ljutomer leta 1927, v Gornji Radgoni pa ni bil zgrajen. Po predaji Sokolskega doma v Murski Soboti, 30. novembra 1929, je bila slovesna otvoritev 1. junija 1930, ko je Sokol hkrati  proslavil 10. obletnico svojega obstoja.

Poleg telesnega in kulturnega dogajanja je bilo v Sokolskem domu v Murski Soboti v naslednjih letih  obilo zabave, družabnih in plesnih prireditev, pustovanj, miklavževanj in silvestrovanj. Sokolska organizacija je v času druge svetovne vojne prenehala z delovanjem, leta 1945 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Murska Sobota, ki se je leta 1949 preimenovalo v Telovadno društvo. Z aktom iz leta 1951, ko je bil v Ljubljani ustanovljen »Partizan Jugoslavije« – Zveza za telesno kulturo, so Telovadna društva prenehala oziroma se preimenovala v društva za splošno telesno vzgojo Partizan. Telesnovzgojno društvo Partizan (TVD Partizan) se je po osamosvojitvi države preimenovalo v Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, ki svoje poslanstvo še danes uspešno izvaja in nadgrajuje.   

Literatura:

Sokolstvo: Sokolski dom v Murski Soboti. Mariborski večernik »Jutra«, letn. III (X.), št. 270 (26. nov. 1929), str. 3.

Sokol: Prošnja naših Prekmurcev, Slovenski narod, letn. LXII, št. 213 (18. sept. 1929), str. 2.

Šticl, Herman.  Zgodovina telovadnega društva Sokol Murska Sobota: (ob 80. letnici). Murska Sobota: Športna zveza: Društvo za športno rekreacijo, 2000.

K otvoritvi Sokolskega doma v Murski Soboti. Tedenske slike: priloga Domovini, let. VI, št. 22 (29. maj 1930), str. 1.