»Onstran Stadiona se Bežigrad nadaljuje spet v tistem čudnem spoju raznih slogov, ki jih je mogoče opazovati že s Topniške ulice. Takoj na desno roko je velikanska vojašnica, nato se vrste stanovanjske hišice, ki so bile zgrajene med obema vojnama in nosijo skorajda že pečat secesije, nenadoma se dvignejo v zrak kakšne aluminijasto-betonske moderne stavbe, a takrat, ko se Topniška ulica začne obračati proti Linhartovi, zagledamo pravo pravcato velemesto. Vtis, da gre za pomoto in da sanjamo, je popolnoma upravičen. A vendarle nekatera znamenja, na primer znamenje netrdnosti, pričajo, da smo v Ljubljani. Vsekakor pa je novo stanovanjsko naselje med Linhartovo in Šmartinsko cesto eden največjih dosežkov moderne Ljubljane. Na dokaj majhnem prostoru je zbrano nekaj stolpnic in večje število blokov. Velemestni dih, ki tu veje, nastaja zaradi nenavadne resnice, da v tem, razmeroma majhnem predelu, ni nobene stavbe s kakšnim drugim duhovnim obrazom, temveč so čisto vse moderne. kaj takega pa je v Ljubljani skoraj nemogoče doseči. Celo v njenem najstarejšem delu, ki človeka s svojo enovitostjo žametno gladi prav po dnu duše, so nekateri trenutki slogovnih izjem.«
Odlomek.
Jože Javoršek, Vodnik po Ljubljani, 3. krog, stran 212. Založba Obzorja Maribor, 1965.
Soseska Savsko naselje je razdeljena na stanovanjske in javne stavbe, prometno mrežo ter rekreacijske in zelene površine. Prvotno je bila zasnovana za 5.000 prebivalcev, kar še zmeraj omogoča osebne stike med prebivalci in zmerno oddaljenost od vseh delov soseske. Razdeljena je na četrti od tristo do tisoč prebivalcev, vsaka četrt pa je razdeljena na sosedstva. Center celotne soseske pa sestavljajo vzgojno-varstvena ustanova, objekti osnovne preskrbe in večje igrišče.
Stanovanjske zgradbe so različnih tipov. V jedru ob glavni cesti (Linhartova, Topniška) so stanovanjske stolpnice in so mišljene kot nosilke mestne note, v naslednjem pasu so nižji bloki in vrstne hiše, v zadnjem pa enodružinske hiše. Takšna zasnova je pri nas nato služila kot osnova za načrtovanje stanovanjskih sosesk v Ljubljani (kot na primer BS 6, ŠS 6).
Na zahodni strani Topniške, severno od carinarniške kolonije, so ob koncu 60. let zgradili nov del naselja z bloki, postavljenimi v obliki črke U, vrtcem in šolo.
V devetdesetih letih je bilo Savsko naselje povezano z novo sosesko Župančičeva jama ter preko nje z novim mestnim parkom. Savsko naselje danes velja za eno kakovostnejših stanovanjskih sosesk v bližini mestnega središča in je ena najbolj zazelenjenih mestnih četrti v Ljubljani.
Literatura:
– Mihelič, B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana, 1983.
– Nikšič, M. in drugi: Dragocena urbanistična dediščina – Savsko naselje. Ljubljana : MOL in Urbanistični inštitut Slovenije, 2013.
