Podobice so najstarejši pojav množične umetnosti, ki je prodrl med vse prebivalstvo. Najstarejše ohranjene podobice iz Notranjske so božjepotne oziroma romarske iz 18. stoletja. Ko so prišli romarji domov, so jih pritrjevali na vrata skednjev, hlevov, na stene hiš, notranje strani omar, skrinj, saj so verjeli v njihovo zdravilno in varovalno moč.
Predloge za podobice so risali domači slikarji, vrezovali pa so jih tuji mojstri. Pri izdelovanju podobic je v 18. stoletju prevladoval bakrorez, v 19. stoletju pa litografija. Podobice so bile večkrat ročno kolorirane. Iz ožje Notranjske se je iz 18. stoletja, kljub velikim nakladam, po podatkih Semeniške knjižnice Ljubljana (SKL), Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije (GK NMS) in Narodne in univerzitetne knjižnice, ohranilo samo nekaj božjepotnih podobic, predvsem s Križne gore, dve iz Cerknice in ena od Svetega Vida.
O podobicah, ki jih hranijo Notranjci, pa si lahko preberete tudi v glasilu Slivniški pogledi (avtorica Marija Hribar): december 2022, str. 24-25; januar 2023, str. 20-22; februar 2023, str. 22-24; marec 2023, str. 18-20).
