V letih 1962–64 so na prostoru, kjer je bilo nekdaj kranjsko nogometno igrišče, po načrtih Marjana Šorlija zgradili najvišjo stolpnico v mestu. Kranjčani so ji nadeli ime Nebotičnik in se je drži še danes. Prav tako je to še danes najvišja stavba v Kranju, visoka dobrih 55 metrov, s čimer je bila osem let tudi najvišja v državi. Z višino se spogleduje z zvonikom župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. Gradnja nebotičnikov je bila po vsej državi simbol moči in napredka, s katero je nova civilna oblast želela simbolno potrditi svojo ideološko prevlado in zmanjšati tradicionalni vpliv cerkve v javnem prostoru. V arhivskih gradivih lahko najdemo podatek, da je želel Marjan Šorli s projektom najvišje stolpnice izraziti veljavo uspešnega modernega mesta.
Stolpnica je izstopala ne le z višino, temveč tudi z videzom, saj jo je Šorli oblekel v sijoči aluminij. V vrhnjem, 17. nadstropju so nameravali uredili restavracijo s čudovitim razgledom, a do izvedbe žal ni prišlo, ker za njeno obratovanje ni bilo osnovnih pogojev: tovornega dvigala, skladiščnih prostorov idr., zato investitorja za gostinski del niso uspeli pridobiti.
Umetnostna zgodovinarka Nika Leben iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine se je arhitekta in gradnje Nebotičnika spominjala kot »spoštovanja vrednega arhitekta v Kranju na svojem področju … Kar nekaj negodovanja je bilo med ljudmi zaradi višine nebotičnika, češ da je ‘zbil’ znamenito kranjsko veduto s Storžičem v ozadju in cerkvenimi stolpi. Ampak takrat so bili drugi časi, drug režim in mislim, da so želeli dati večji poudarek novemu jedru Kranja, novemu političnemu središču z občino. Danes višine nebotičnika ni več tako čutiti, ker sta v bližini Oblakovi zgradbi banke in policije. Ta veduta Kranja se zdaj bolj položno vzpenja proti nebotičniku, prej je bil pa nebotičnik osamljen in je izstopal.« (Kovačič, Suzana: Pisano naseljen srečal Abrahama, Gorenjski glas, št. 75, 2014, str. 20)
Šorli je Nebotičnik sprojektiral po tedaj najbolj sodobnih principih protipotresne gradnje, saj se je kot v opozorilo med gradnjo zgodil rušilni potres v Skopju (julija 1963). Inovativen protipotresni sistem so v 60. letih razvili Japonci, Šorli pa ga je skupaj s statikom Stanislavom Bedenetom prilagodil za temelje najvišje stavbe v Kranju. Stolpnica je dobro prestala vse potrese.
Nebotičnik je bil del enotnega tridelnega načrta: stanovanjske stolpnice, lekarne in banke. Šorli jih je zasnoval kot trojček geometrijskih objektov: visokega stolpa, nizkega kvadra in kocke s kupolo – kot bi ga navdihnil kompleks zgradb Združenih narodov v New Yorku.
Prvi stanovalci so se v Nebotičnik vselili 29. novembra 1964, na državni praznik dan republike.
