Naše raziskovalne delavnice so večinoma zgodovinsko-domoznansko obarvane; pri tem obstajajo seveda tudi izjeme. Raziskovalnice pripravimo vsako leto ob krajevnem prazniku v oktobru; tem delavnicam sledijo tudi razstave izdelkov. V vsakem primeru so končne razstave zanimive za Korošce in širše, saj predstavljajo zares unikatne izdelke mladih raziskovalcev.
Tematsko so zelo raznolike; doslej smo pripravili raziskovanje o naši knjižnici kot zakladnici koroške kulture, o gradu Ravne, o dragocenih dokumentih in rokopisih, ki jih hrani knjižnica, koroški kulinariki v preteklosti, zgodovinskih spomenikih v občini, življenju na Koroškem v srednjem veku, ravenskih ulicah in njihovih imenih, pomembnih rojakih …. O koroški slovstveni folklori na Koroškem smo doslej pripravili dve – o pregovorih in rekih ter o strašljivih pripovedkah. Tem za raziskovanje Koroške nam ne zmanjka, vendar občasno pripravimo tudi delavnice z drugačno oziroma širšo tematiko: ob posebnih priložnostih, kot je kulturni praznik, ob letu, posvečenem znanemu Slovencu, ipd.
Raziskovanje poteka v Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana približno dve šolski uri, namenjeno pa je predvsem učencem drugega in tretjega triletja. Delavnice vedno prilagodimo starostni skupini. Končni rezultati – plakati s pridobljenim znanjem – so razstavljeni pod naslovom RAZISKUJMO SKUPAJ – O DOMAČEM KRAJU. Raziskovalne delavnice ponudimo tudi šolam v dopoldanskem času, saj se povezujejo s šolsko snovjo. Zanimanje je vsakič precejšnje, največkrat sodelujejo zgodovinski krožki, knjižničarski krožki, razredi v okviru pouka slovenskega jezika ipd. Zaradi prostorskih omejitev lahko na delavnici hkrati sodeluje 25 učencev. Tako se včasih dogovorimo tudi za več ponovitev iste delavnice, npr. dve dopoldne in ena popoldne.
Raziskovalne delavnice zahtevajo precej temeljito pripravo izvajalca, saj se mora dodobra poglobiti v raziskovano tematiko, obvladati mora tudi širši kontekst, ponuditi povezave z različnimi šolskimi predmeti, udeležence delavnice seznani tudi z možnostmi nadaljnjega samostojnega raziskovanja in celo s poklicnimi možnostmi. Povezujemo se tudi z zunanjimi sodelavci, tako smo otrokom doslej predstavili razne poklice oz. delo v knjižničarstvu, od manipulanta do bibliotekarja v obdelavi in domoznanstvu, folklorista in zbiratelja ljudskega slovstva, pripovedovalca ljudskih pripovedk ter muzejskega kustosa.
Izvajalec mora zaradi časovne omejitve natančno predvideti potek delavnice, pripraviti ustrezna vprašanja (ne prezahtevna in tudi ne prelahka, hkrati pa takšna, da bo končni izdelek – plakat – tvoril smiselno in informativno celoto). Vnaprej pripravi tudi slikovni material, plakate, pisala in osnovno knjižnično gradivo. Zadnjega razporedi po sistemu UDK in abecednem redu, da otroci dobijo konkretne izkušnje z iskanjem gradiva.
V skupinah delo poteka tako, da skupaj določijo vodjo, ki nato glede na zanimanje in sposobnosti razdeli naloge. Tako nekdo, ki lepo piše, vnaša odgovore na plakat, drugi poiščejo in oblikujejo odgovore, spet tretji pa poišče in razporedi slikovno gradivo. Na koncu vsaka skupina svoj plakat predstavi, pripravimo glasovanje za najboljši plakat in predstavitev.
Ocenjujemo znanje in tudi estetiko, izvirnost plakata ter uspešnost predstavitve, zato se lahko delavnicam uspešno pridružijo vsi učenci – vsak je na določenem področju močnejši. Z raziskovalnimi delavnicami tako ne le usmerjamo mlade k uporabi knjižnice, pač pa tudi utrjujemo sodelovanje, delo v skupinah, sinergijo, medsebojno spoštovanje in empatijo.
