Majhna partizanska enota se v hudi zimi preko planine Jastrebac umika pred premočnim nemškim napadom. Poveljnikova strategija je jasna: zapustiti je treba planino. Toda Gvozden, ki že celo življenje živi na planini, se ukazu upre.
Režiser Radoš Novaković je Nenada Jovičića poklical v ekipo, ker je bil navdušen nad njegovimi dokumentarnimi filmi, posnetimi na snegu. Snemanje filma je bilo vse prej kot lahko. Ker na predvideni lokaciji snega ni bilo, se je snemanje preselilo na Kopaonik, kjer ga je bilo dovolj, pravzaprav preveč. Snega je milo meter in več in zima je bila izredno mrzla. Bili so odrezani od sveta. Stanovali so v pastirskih kočah, in ko so se ob večerih vračali s snemanja, so se večkrat izgubili v megli in tudi bežali pred volkovi.
Prizor kolone v snegu so snemali neštetokrat, saj je režiser želel, da je popoln. Igralci so gazili po celem snegu, ki jim je segal do pasu. A s ponavljanjem prizora so dosegli dramatičnost in avtentičnost. Film je bil posnet po romanu Dobrice Ćosiča.
