Cerkev, ki jo obiskujemo Arja vaščani stoji v Petrovčah. To je Petrovška bazilika – »Marijina romarska cerkev«. Ustni viri cerkev omenjajo že v 11.stoletju. Na njenih temeljih so zgradili sedanjo, srednjeveško triladijsko cerkev v gotskem slogu.
Zasluge zanjo imajo menda tudi celjski grofje. Sedanjo baročno podobo je dobila v 18.stoletju. Vseskozi je cerkev upravno sodila v okvir žalske župnije. Samostojna župnija je postala leta 1975. Papež Janez Pavel II. jo je dne 4.2.1984 počastil z visokim nazivom Bazilike. V Petrovški baziliki je najstarejši leseni renesančni oltar. Leta 1605 ga je poslikal mojster Plainer s Saltzburškega. Umetniško najbogatejši je baročni oltar Vida Konigerja iz 18.stoletja s kipom Matere božje. O kipu je med ljudmi znana posebna zgodba o ljubezni in odhodom v vojsko.
Nekako vzporedno s fevdalizacijo se je – z manjšim zaostankom-vršila tudi vključitev v krščansko cerkveno organizacijo. Ta organizacija je imela dvojno lice, duhovno in materialno: materialno je imelo fevdalno-kmečki značaj. Prvotne verske postojanke stalnega značaja so bile župnije, iz njih so se pozneje izločale druge župnije, označene kot pražupnije (prafare). Na ozemlju Spodnje Savinjske doline sta bili samo dve pražupniji.
Zahodna je imela svoj delež v Braslovčah. Prvič se nam javlja leta1440. Njeno območje je bilo zelo veliko, saj je poleg zahodne polovice Spodnje Savinjske doline in sosednjih pobočij zavzemalo tudi pas južnega sredogorja, ki je segal do Save. Župnijo so ustanovili oglejski patriarhi.
