Kulturno-prosvetna dejavnost se je v Trzinu začela močneje razvijati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1923 je bilo ustanovljeno Neopolitično izobraževalno društvo Trzin. Sprva domači gledališčniki niso imeli pravega prostora. Predstave so uprizarjali celo na skednju Slavka Strmoleta, nato pa jim je leta 1925 nadučitelj Luka Blejec dovolil uporabo šolske učilnice.
Toda želja po lastnem prostoru je bila velika. Leta 1929 so odkupili zemljišče ter leta 1931 le dokončali nov Prosvetni dom. Načrt zanj je naredil Miha Perne. zidarski mojster Miha Prelovšek iz Depale vasi je prevzel gradbena dela. Prosvetni dom je zrasel predvsem po zaslugi domačinov – z njihovim prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. Na zahtevo takratnih oblasti se je moralo društvo najprej v letu 1948 preimenovati v Izobraževalno umetniško društvo (IZUD). Pod imenom Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin deluje od 3. marca 1970.
Prva pomembna gledališka predstava v novem domu je bila Finžgarjev Divji lovec. Dramska dejavnost je nato v domu živela vse do leta 1940. Kot zadnjo predstavo pred vojno KUD navaja Finžgarjevo Novo zapoved. Zanimiv podatek je, da si je Finžgar večino svojih odrskih del v Trzinu tudi ogledal; ohranjen je celo dokument, s katerim se je odpovedal avtorskemu honorarju za uprizoritev Nove zapovedi.
Med drugo svetovno vojno, aprila 1941, je bilo delovanje društva prepovedano. V začetku leta 1944 sta bila Prosvetni dom in šola požgana. Po vojni zato v Trzinu ni bilo primernega prostora za kulturne prireditve. Gledališčniki so se začasno preselili drugam – predstave so uprizarjali v gradu Jablje in v leseni baraki pri kamnolomu. Toda Trzinci so dom kmalu obnovili. Po podatkih KUD-a je bila 5. oktobra 1946 v obnovljenem domu ponovno uprizorjena predstava – prav tako Finžgarjev Divji lovec.
Posebno zgodbo nosi tudi knjižnica, ki je bila vedno povezana s kulturno dejavnostjo kraja. Ko je okupator posegel v trzinsko knjižnico, je knjižničarka Marjanca skupaj s Slavkom Strmoletom in Francom Ručigajem skrivaj rešila 115 najboljših knjig. Po vojni so jih leta 1951 ponovno postavili na knjižne police. Ko je knjižnični fond narasel na približno 400 knjig, je knjižnica dobila prostor v prizidku Prosvetnega doma.
Prosvetni dom ni bil samo gledališče. Bil je središče kulturnega življenja Trzina – prostor za gledališče, knjižnico, druženje in različne kulturne dejavnosti. Danes je stavba na Mengeški cesti 9 uradno Kulturni dom Trzin in je v lasti Občine Trzin; upravlja jo občina, v njej pa še vedno deluje KUD Franc Kotar.
