S to ledino, ki je bila tudi ena večjih, se je popis zemljiških parcel zaključil in ob njeni meji z deželno cesto so popisovalci prišli v samo središče Šmarja. Celotna ledina je bila razdeljena na 74 zemljiških parcel, njihova skupna površina pa je znašala 55 oralov in 1520 kvadratnih sežnjev (32,20 ha). V rabi tal so tukaj izrazito prevladovali travniki s površino 25,45 ha, medtem ko so njive zavzemale 6,14 ha. Na preostalem delu velikosti 0,61 ha pa so bili še trije vinogradi.
Letu 1787 je v tej ledini prebivalo 9 gospodarjev.
Opomba:
Številne opombe iz prejšnjih ledin nam prikazujejo kako so raznovrstne težave s katerimi so se soočali tukajšnji kmetje vplivale na slabši pridelek njihovih kmetijskih površin. Če so to znali natančno utemeljiti, so dosegli nižje davčne obremenitve za svoja zemljišča in je bilo življenje vsaj malo lažje.
V tej zadnji ledini pa lahko razberemo, kako se je upravljanja posesti lotil Jurij Skaza, premožni prišlek, ki se je z ženo Ano priselil v Šmarje kmalu po letu 1800. Od Janeza Wirtha je kupil celotno posestvo na naslovu Šmarje 20 in v naslednjih letih s sistematičnimi menjavami in preurejanjem parcel spreminjal strukturo svojih zemljišč. V opombah leta 1820 so dokumentirani trije primeri takšnega aktivnega posega v prostor:
Združevanje parcel: Na svojem posestvu je imel travnik (parc. št. 279/3), ki je meril 144 kv. sežnjev in je ležal med dvema njivama. S tem ko ga je preoral, si je povečal površino njiv in pridobil strnjeno obdelovalno površino, ki je bila bolj primerna za obdelovanje in mu je omogočala boljšo učinkovitost.
Širitev ob obstoječi meji: Od Antona Pirnatha je pridobil travnik s parcelno številko 283/1, ki je mejil na njegovo obstoječo njivo. Ko je preoral še ta del, je svojo orno površino povečal za dodatnih 720 kv. sežnjev.
Strateška menjava s Petrom Wirthom: Najobsežnejši poseg je bila menjava s Petrom Wirthom. Skaza je prepoznal, da je polovica njegove 1500 kv. sežnjev velike njive (parcelna št. 29/1) zaradi močvirnatega terena preveč težavna za donosno poljedelstvo. To polovico je spremenil v travnik, s čimer je dosegel bistveno znižanje davka, za preostali del, kjer je ostala njiva, pa se je s Petrom Wirthom dogovoril za menjavo zemljišč. Jurij je takrat pridobil pašnik velikosti 1476 kv. sežnjev, ki ga je prav tako spremenil v njivo.
Skaza je tako do leta 1820 na novo preoral skupaj 2340 kv. sežnjev zemljišč, kar ne priča samo o trdem delu, temveč predvsem o racionalnem gospodarskem načrtovanju, ki ga je uspešno nadaljeval tudi po letu 1820. Bil je človek s širokim pogledom in podjetniškim duhom, ki je znal prepoznati priložnosti in ko se je po ženini smrti preselil na Bobovo, je krmilo prepustil potomcem, ki so podjetniško žilico očitno podedovali v njeni najžlahtnejši obliki.
