Najprej se je zaposlil na tehničnem oddelku uprave takratne Dravske banovine, zatem pa je v letih 1941–1944 delal pri kranjskih stavbenikih Josipu Slavcu in Nanutu ter v gradbenem uradu v Kranju. Ta zaposlitev mu je omogočila, da je partizanom priskrbel specialne zemljevide.
Leta 1944 je ob nacističnem požigu domačije odšel v partizane, kjer je dobil psevdonim Viher. Zaradi njegovih talentov so ga septembra vključili v Pokrajinsko tehniko KPS (Komunistična partija Slovenije) za Gorenjsko, kjer je že januarja postal vodja grafičnega ateljeja. Prvo arhitekturno naročilo je bila izdelava načrta za novo barako pokrajinske tehnike v Zali v Škofjeloškem hribovju. Najžlahtnejše delo iz tega časa pa je sooblikovanje bibliofilske izdaje Prešernove Zdravljice.