Simončičeva ulica se imenuje po Vinku Simončiču-Gašperju. Rojen je bil 19. januarja 1914 na Čatežu pri Trebnjem, umrl je 9. nov. 1944 v Blagovici, pokopan je v grobnici herojev v Ljubljani. Pred vojno je bil delavec, žagar. Maja 1942 je šel v partizane, bil komandir čete v I. proletarski brigadi Toneta Tomšiča in bil l. 1943 imenovan za komandanta bataljona. Že prej se je odlikoval v bojih v Ribniški dolini in na Osredku, prav posebno pa na Štajerskem. Pred pohodom XIV. divizije na Štajersko je bil imenovan za namestnika komandanta XIII. brigade. Jeseni 1944 je bil predlagan za narodnega heroja in obenem za komandanta XIV. divizije. Na tem položaju je bil le kratek čas. Pri napadu na nemško-domobransko postojanko v Blagovici je podlegel ranam. Pokopali so ga v Gornjem gradu; kasneje so ostanke prenesli v grobnico herojev v Ljubljani. 9. maja 1945 je bil razglašen za narodnega heroja.
Od leta 1972 do 1994 se je ta ulica imenovala Ulica heroja Simončiča, 12. 7. 1994 pa so jo z Odlokom o preimenovanju ulic preimenovali v Simončičevo ulico. Poteka med Kidričevo in Slakovo ulico. Ima 16 hišnik številk, na njej se nahajajo predvsem družinske hiše in nekaj samostojnih podjetnikov. Simončičevo ulico imajo, poleg Trebnjega le še v Ljubljani.
