V Sloveniji od leta 1992 praznujemo dan reformacije. Obeležujemo ga vsako leto 31. oktobra. Obdobje reformacije je Slovencem zapustilo bogato dediščino. Razvil se je slovenski knjižni jezik, razmahnilo slovensko slovstvo in šolstvo, odprta je bila prva javna knjižnica in zasnovana prva vseslovenska institucija v zgodovini – cerkev slovenskega jezika. V tem času smo dobili tudi prvo papirnico in prvo tiskarno na slovenskih tleh.
Reformacija je bila veliko versko, družbeno in kulturno gibanje, ki je katoliški svet zajelo v začetku 16. stoletja. Reformacijsko gibanje je globoko poseglo v tedanje cerkvene, politične, socialne in kulturne razmere, razdelilo dotlej enoten zahodni krščanski svet in spremenilo versko podobo Evrope. Spočeli so ga gospodarski in družbeni razvoj tistega časa, politična nasprotja med plemstvom in vladarjem, zlasti pa številne nepravilnosti v cerkvi. Z reformacijo naj bi se odpravile vse napake in zlorabe v njej, obnovilo in poglobilo naj bi se versko življenje, cerkev pa naj bi se vrnila k prvotnemu krščanstvu. Temeljnim reformnim točkam so se kmalu pridružile še zahteve po ukinitvi celibata, razpustitvi samostanov in ukinitvi plačevanja nadarbin župnikom.
Portret Martina Luthra iz leta 1528 je delo nemškega slikarja in grafika Lucasa Cranacha starejšega (ok. 1472-1550).
Reformacijo širših razsežnosti je leta 1517 sprožil nemški avguštinski menih Martin Luther. 31. oktobra 1517 je na vrata grajske cerkve v Wittenbergu pribil 95 tez, v katerih je pozval k reformi teologije in praks v Rimskokatoliški cerkvi. Zavrnil je trgovanje z odpustki in ovrgel predstavo o cerkvi kot visoko nad vernika postavljeni posrednici med bogom in zemljo. Za edini vir verovanja je postavil Biblijo, ki mora biti razumljiva slehernemu verniku in zato prevedena v ljudski jezik, za edino sredstvo zveličanja pa razglasil človekovo vero. V skladu s temi načeli se je lotil prevoda Biblije v nemški jezik. Luthrova Biblija, ki je izšla leta 1534 v Wittenbergu, je med ljudmi dosegla velik uspeh (to je bil prvi prevod celotne Biblije v nemški jezik).
Reformacijsko gibanje se je iz Nemčije hitro razširilo po vsej Evropi. Pojavili so se številni reformatorji in protestantski pisci, ki so zaslužni za preobrazbo nacionalnih cerkva, jezikov in književnosti. Pri Slovencih so to bili Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Sebastjan Krelj, Peter Pavel Vergerij in Peter Bonomo. V času od 1550 do 1595 so slovenski protestanti izdali okoli 56 knjig, s katerimi so ustvarili slovenski knjižni jezik. Poleg katekizmov, pesmaric, koledarja, prevodov Svetega pisma (najpomembnejši je Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma, 1584) ter cerkveno-upravnih in doktrinarnih spisov so pripravili še dela, ki niso imela verskega namena in vsebine: prvo slovnico slovenskega jezika (Adam Bohorič, Articae horulae, 1584), učbenike in Slovar štirih jezikov (Hieronim Megisser, Dictionarium quatuor linguarum, 1592), v katerem je bilo prvič zajeto tudi slovensko besedišče.
Mesto Ptuj se ponaša z nekaj dragocenimi tiski slovenskih protestantov: s Trubarjevimi prevodi Svetega pisma iz let 1557, 1560 in 1561, ki jih hrani ptujska minoritska knjižica, in z dvema izvodoma Dalmatinove Biblije (1584), ki ju hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
