Po odselitvi od Kraljevke je Janez Trdina približno dve leti stanoval na Vrhovčevi ulici 3. Lastnica hiše je bila bodoča Trdinova žena Urša Jerman, ki je tedaj še živela v Ločni. Hišo je oddajala v najem Ani Pisseg, pri kateri je imel pisatelj stanovanje in hrano. Živel je v podstrešni sobi z balkončkom, obrnjenim proti Krki, s pogledom na Ragov log. Hčerka Ane Pisseg, Zofija Mozetič, ki je bila takrat otrok, se je spominjala, da je imel pisatelj »vedno ruto preko ušes in je v lepem vremenu vsako jutro okoli osmih odhajal na sprehod proti Gorjancem, proti poldnevu pa se je vračal domov.«
Kadar je bilo deževno, je odhajal v drevored pod nekdanjo pošto in se sprehajal gor in dol. Bil je precej samsvoj. Do klepetanja mu ni bilo in tudi na obiske k njemu ni zahajal nihče. Nekoč mu je po materinem naročilu ona nesla večerjo v sobo: dve kuhani neolupljeni jajci, ker jih je vedno hotel lupiti sam. Olupil je eno, ga podržal pod nosom in rekel otroku: »Nesi mami to jajce in ji povej, da diši kakor vijolica!« Bilo je namreč pokvarjeno.
Trdina je pri Piseggovih stanoval skoraj dve leti, in sicer potem, ko je Zofijin oče umrl, od leta 1879 do 1880.
Hiša, ki stoji še danes, je bila v neposredni bližini nekdanje Tučkove gostilne, za katero je znano, da jo je Trdina rad obiskoval. Tu je kasneje ob pisateljevi 75. letnici, le mesec in pol pred njegovo smrtjo, nastala njegova portretna fotografija, ki jo je novomeški fotograf Hinko Dolenc po njegovi smrti razmnožil in prodajal. V isti gostilni je nekaj let pred tem akademski slikar Ivan Vavpotič še kot praški študent ob opazovanju Trdine skrivoma in na hitro narisal njegov portret.