Debela jelka ali Debela jela je bila mogočen primerek jelke (Abies alba Mill.), ki je rastla nedaleč od vasi Nemci in s svojo višino, ki je presegala 43 metrov, kraljevala Trnovskemu gozdu.
Franjo Sgerm je v svoji študiji Debela jelka iz Trnovskega gozda (1971, str. 5) zapisal, da je dosegala “rekordno debelino 189 cm v prsni višini z lubjem”. Posušila se je leta 1948, ko je bila stara približno 300 let. Jože Šušmelj v knjigi Andrej baron Winkler: 1825-1916 (2014) pa omenja, da je bila to najdebelejša jelka v habsburškem kraljestvu in da so leta 1882 do nje zgradili tudi lepo stezo. Da bi mogočno jelko zaščitili, so okrog nje postavili ograjo, ob njej pa je bil postavljen napis “Kraljica gozda”.
Ogledalo si jo je nešteto turistov, leta 1921 pa so jo obiskali tudi člani “Ljudskega odra” Solkan, med katerimi je bil tudi nono gospoda Alda Vuge, ki hrani fotografijo.
Viri:
Sgerm, F. (1971). Debela jelka iz Trnovskega gozda. Biotehniška fakulteta, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo; Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=125725
Šušmelj, J. (2014). Andrej baron Winkler: 1825-1916: krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v goriško-gradiškem deželnem zboru, poslanec v državnem zboru na Dunaju, predsednik dežele Kranjske. Društvo ljubiteljev narave Planota.
