Planinsko pašništvo v sredogorju in visokogorju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank predstavlja tradicionalno gospodarsko dejavnost. V goratih pokrajinah je primanjkovanje prostora za gospodarske dejavnosti sililo ljudi, da se selijo tudi v višje predele.
Planina je gorski pašnik s pastirskimi stanovi, hlevi in objekti za predelavo mleka. Odmaknjen je od kmečkih domov, na njem se živina pase predvsem v poletnih mesecih, v zimskih pa je zasnežen. Planine so bile urejene pogosto nad zgornjo gozdno mejo in v njeni bližini v visokogorju, kjer jo je človek zaradi urejanja planin sčasoma znižal, urejene pa so bile tudi v sredogorju. V prejšnjem stoletju je imelo planinsko pašništvo velik pomen, na kar kaže velika številčnost planin, zaradi opuščanja visokogorske paše se je veliko planin zarastlo.
