Katarina Jazbinšek v svojem ustvarjanju raziskuje v smeri realizma, a želi in poskuša svojim delom poleg že jasne vsebine dodati neko globljo noto. Pravi, da si zna pot do končnega izdelka še kako otežiti, saj želi ujeti sleherni detajl, ki ji ga ponuja predloga.
„Katarina Jazbinšek je svoj likovno-umetniški talent izpričala že na Gimnaziji Celje Center, od koder se je po maturi vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer restavratorstvo in konservatorstvo.
Mlada umetnica se je pri svojem likovnem ustvarjanju dolgoročno odločila za realistično odslikavanje najrazličnejših likovnih motivik, pri čemer dosledno upošteva pravila plastičnega upodabljanja, kar pomeni ustvarjanje prostorske 3D iluzije v ravnem, evklidskem prostoru ali pa kar v abstraktnem brezprostorju. Z ozirom na dejstvo, da so njena likovna orodja praviloma risala, bodisi barvni ali grafitni svinčniki (vključno s carbon ali pierre-noir svinčniki) bodisi rotringi ali peresa, vse na raznovrstnih papirjih, pri čemer le izjemoma uporablja čopič v tehniki olja na platnu, lahko sklepamo, da daje v vsakem primeru prednost risarskemu izrazu pred slikarskim. Po njenih besedah jo je za risbo še posebej navdušil umetnik Emanuele Dascanio, pri katerem se je decembra 2021 udeležila likovne delavnice z njegovim specifičnim načinom likovnega ustvarjanja.
O umetničini afiniteti do risarskih tehnik priča tudi njena prva portretna risba Portret Lare, kjer je pri doprsni upodobitvi majhne deklice v brezprostorju uporabila tonsko modeliranje za dosego plastično realističnega učinkovanja, posredujoč značilen vtis baročnega grisailla (črno-sivo-belo toniranje), s katerim se hkrati približuje videzu črno-bele fotografije, ki pa ga neposredno ne posnema. Opazovalca pritegne začuden dekličin pogled s široko razprtima očkama in našobljenimi usteci, kot bi dejansko radovedno pogledala v objektiv kamere. Ob očitnem zadovoljstvu tako dekličinih staršev kot avtorice so tej portretni upodobitvi sledila še druga naročila; če omenimo še skupinski Portret družine Romih, kjer v “kvartetu” nastopajo štirje upodobljenci: oče, mama in dva sinova, narisani z barvnimi svinčniki, vsi zadovoljno nasmejani, vendar v primerjavi z Laro učinkujejo nekoliko manj psihološko ekspresivno. Zanimivo, da se je portretu Lare čez osem let pridružil še Portret Vite, Larine mlajše sestrice, pri čemer sta obe deklici umetničini nečakinji. Na Viti je viden določen oblikotvoren razvoj v tehniki grafita.
Dokazujoč vsestranskost pri izbiri likovne motivike je Katarina Jazbinšek za svojo dušo ustvarila skrajno nenavadno, profilno podobo Nosoroga s pozlačenima rogovoma (prava pozlata) in polovično, doprsno upodobitev orla en face, prav tako z “zlatim” kljunom, pri čemer sta obe ogroženi vrsti strogo zaščiteni. Pri risbi ribe Betta fish je uporabila poleg rotringa celo bronzo, pozlato pa še enkrat na arhaično učinkujoči veduti Kranj, z zlatom tlakovan, ki ga je predstavila na Ex temporu v Kranju, kjer je sicer prvič eksperimentirala s tehniko papirne pulpe, vendar je v zadnji fazi ni izpeljala. Pozlata na slikah je v umetnostni zgodovini zmeraj odražala nekaj sakralnega, ne le dragocenega, zato lahko razumemo simboliko zlata na nosorogovih rogovih kot nedotakljiv zaklad, zaradi česar ga je treba zaščititi, na tlakovcih pa pomeni simbolika zlata očitno poklon temu čudovitemu slovenskemu, zgodovinsko pomembnemu mestu. Po umetničinih besedah je edini primer udejanjene uporabe barvne papirne pulpe profilni portret Josipa Ipavca. Omeniti je morda treba še dve izjemni upodobitvi rastlin, tj. Cvet dalije v tehniki barvnega svinčnika na papirju in Amarilis v zanjo izjemni tehniki olja na platnu.
Pravo rariteto na sodobni domači likovni sceni pa predstavlja delo v nastajanju Ličkar, kjer je Katarina Jazbinšek vložila vse svoje pridobljeno likovno znanje in veliko truda za minuciozno upodabljanje tega žal izumirajočega kmetskega opravila, pri čemer bi lahko glede na nastale likovne detajle sklepali, da gre celo za hiperrealizem.
Seveda je v svojem mladostnem ustvarjalnem opusu Katarina Jazbinšek ustvarila še veliko drugih, zmeraj nekoliko samosvojih likovnih del, katerim je poleg odsevajoče stvarnosti vdihnila tudi utrinek lastne duše. Upoštevajoč dosedanji opus lahko morda pričakujemo, da bo umetnica slogovno sicer ostala v svojem plastično realističnem izrazu, vendar se bo v svojih tematikah skušala poglobiti v pereče sodobne problematike, kot so izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, bodisi zaradi iztrebljanja bodisi zaradi klimatskih sprememb. Tako se bo pridružila vrsti slovenskih likovnic in likovnikov, ki s svojimi deli že osveščajo kulturno javnost o nevarnostih neodgovornega človeškega ravnanja v občutljivem zemeljskem ekosistemu. V to smer gre njeno delo Novo življenje iz leta 2020 v nenavadni mešani tehniki (grafitna risba, akvarel in bronza), kjer iz ženskega okostja raste nova rastlina. Delo je nastalo po globokem vtisu grozljivih požarov v Avstraliji, kjer pa je iz požgane in izsušene zemlje kljub vsemu zraslo novo življenje.”
Mario Berdič Codella, likovni kritik, v Mariboru, februarja 2023
Vabljeni k ogledu rasztave!
