Ob 25. obletnici selitve Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v historično stavbo mestnega jedra vas z vabimo na predstavitev znanstvene monografije Mali grad na Ptuju.
Knjigo bosta predstavili urednici dr. Marjeta Ciglenečki in Mira Petrovič. Zbrane bosta nagovorila Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, in Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj. V glasbenem programu bosta nastopila Matjaž Antončič (violina) in Adam Kamplet (klavir). Srečali se bomo na predvečer dneva splošnih knjižnic, v sredo, 19. novembra 2025, ob 18. uri v razstavišču knjižnice.
Znanstveno monografijo Mali grad na Ptuju smo izdali ob 25. obletnici delovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v obnovljenem Malem gradu. Obnova stavbe za potrebe knjižnice, ki velja za eno najuspešnejših obnov na Ptuju, je prinesla oživitev dela starega mestnega jedra, hkrati pa omogočila razvoj sodobne knjižnične dejavnosti, ki stopa v korak s časom tudi na področju spletnih vsebin, informatizacije in digitalizacije.
Monografija prinaša obilico novih spoznanj o Malem gradu kot eni najimenitnejših stavb starega mestnega jedra, ki so jih prispevali ugledni avtorji. Vse razprave dopolnjuje bogato slikovno gradivo. Dr. Dejan Zadravec predstavlja lastnike Malega gradu od gospodov Ptujskih pa do družine Elsbacher, ki so ji stavbni kompleks zaplenili po koncu druge svetovne vojne; z nacionalizacijo se je pričel njegov nezadržni propad. Ponovno objavljamo prispevek Jožeta Curka, prvo poglobljeno razpravo o Malem gradu iz leta 1996, ki ga je z izborom slikovnega gradiva in opombami tokrat opremil dr. Igor Sapač. Sapač je prispeval še strnjeno in celovito stavbnozgodovinsko analizo kompleksa, ki se je skozi dolga stoletja večkrat preoblikoval. Sedanjo podobo je dobil proti koncu 18. stoletja, ko so ga Attemsi iz plemiške rezidence spremenili v upravno središče velikega posestva in osrednjo stavbo prekrili z mogočno streho, ki jo opira strešna konstrukcija, prava tesarska mojstrovina. O poselitvi prostora ob sedanji Prešernovi ulici pred pričetkom gradnje srednjeveške stavbe in širšem kontekstu urbanizacije Ptuja in njegove okolice v svojem prispevku pišeta Marija Lubšina Tušek in dr. Andrej Magdič. Marlenka Habjanič in dr. Simona Menoni Muršič sta predstavili konservatorska izhodišča in potek obnove Malega gradu, ki velja za eno najzahtevnejših pa tudi najuspešnejših na Ptuju v zadnjih desetletjih. Dr. Polona Vidmar je preučila zapuščinski inventar edine ženske lastnice Malega gradu Marije Izabele grofice Wagensperg iz leta 1682, ki dvor predstavlja kot razkošno plemiško domovanje. Nabor vsebin zaokroža razprava Mire Petrovič o plemiških knjižnicah na območju Ptuja in Ormoža. Manjše število knjig iz teh zbirk je danes ohranjenih v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, a nekatere od njih sodijo med največje dragocenosti slovenske pisne kulturne dediščine.
