Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
21. januarja 1842 se je v Planici nad Framom rodil dr. Pavel Turner, publicist in vzgojitelj. Umrl je 25. septembra 1924 v Mariboru.
Dr. Pavel Turner velja za redek primer Slovenca, ki se je s svojo delavnostjo in neustavljivo željo po znanju povzpel na visok družben položaj in ostal narodno zaveden. Kljub večletnemu bivanju v Evropi si je nenehno prizadeval za napredek slovenskega naroda.
Pot v svet učenosti je pričel v domačem Framu, kjer je obiskoval prve tri razrede osnovne šole. Šolanje je nato opustil, saj mu je oče namenil mesto volarja na domačem posestvu. Ob podpori framskega kaplana, znanega jezikoslovca Oroslava Cafa in učitelja Franceta Domanjka si je kasneje izboril nadaljevanje šolanja, saj ga je v svet vlekla izrazita želja po znanju. Po končani osnovni šoli se je vpisal na mariborsko klasično gimnazijo. Med šolanjem se je preživljal izključno sam, predvsem kot domači učitelj otrok ugledne pivovarniške družine Čeligi. V sedmem razredu gimnazije se je prepisal na Reko, domnevno zaradi spora s katehetom Josipom Čučkom. V zadnjem letu svojega gimnazijskega izobraževanja se je vrnil v Maribor in uspešno maturiral leta 1865. Čeprav se je po opravljeni maturi formalno vpisal na študij klasične filologije na dunajski univerzi, predavanj ni nikoli obiskoval, saj je odšel v Veliko Britanijo. Na Otoku je obiskoval različna predavanja in se zaposlil, najprej kot sodelavec kreditne agencije v mestu Hull, kasneje pa v Londonu kot domači učitelj v družini bogatega judovskega borznika Biedermanna. Iz angleške prestolnice se je leta 1869 vrnil na Dunaj. Čeprav je želel dokončati študij klasične filologije in opraviti izpite za gimnazijskega profesorja, si je kasneje premislil in se prepisal na dunajsko Pravno fakulteto. Študij je nadaljeval v Strasbourgu, kjer je leta 1873 pridobil naziv doktor prava. Po predstavitvi doktorata ga je pot preko Pariza in Maribora vodila vse do Budimpešte, kjer je leta 1875 prevzel vzgojo otrok barona Edelsheim–Gyulaija. Po desetletnem službovanju pri baronu se je iz Budimpešte preselil na Dunaj, kjer je prevzel vzgojo prvorojenca mejnega grofa Alexandra Pallavicinija. Za njegovo izobrazbo je skrbel vse do svoje upokojitve leta 1903.
Turner si je zaradi skromnega življenjskega sloga in premišljenega plemenitenja denarja pridobil veliko bogastvo, katero mu je omogočalo finančno podpiranje številnih institucij in znanja željne mladine. Prav ogromni prihranki pa so mu omogočili tudi vrnitev domov in nakup posestva pod Kalvarijo v Mariboru, kjer se je po upokojitvi kot veleposestnik ukvarjal s sadjarstvom in vinogradništvom. Njegova Pikardija, kakor je sam imenoval svojo posest, je postala zbirališče takratnih intelektualcev. Po smrti je pretežni del svoje zapuščine namenil ustanovitvi po njem imenovane ustanove, ki je v kasnejših letih skrbela za znanstveno izpopolnjevanje absolventov filozofske in pravne fakultete. Preostali del premoženja pa je z oporoko zapustil mariborskemu Zgodovinskemu društvu, kateremu je dolga leta predsedoval, in različnim posameznikom ter sorodnikom, za katere je izdatno finančno skrbel že v času svojega življenja.
Turner slovenskega kulturnega prostora ni zaznamoval samo kot velik izobraženec in mecen, temveč tudi kot ustvarjalec in publicist. Medtem ko njegovi maloštevilni literarni poskusi niso doživeli večjega uspeha, so bili večje pozornosti deležni njegovi prispevki iz potovanj po Evropi. V času bivanja v Veliki Britaniji je pričel z rednim dopisovanjem v slovenske časnike. Svoja kritična opažanja družbenih in gospodarskih razmer je začel najprej objavljati v Bleiweisovih Novicah. Dopisovanju v številne slovenske časnike je kmalu dodal še javljanja v tuje časopise. Svoje izvirno oblikovane prispevke je velikokrat podpisal s psevdonimom Dr. Ahasverus. Ker so njegovi dopisi izhajali tudi v obliki feljtona, velja Turner za prvega, ki je v slovensko novinarstvo uvedel feljton.
Literatura
Baš, F. Dr. Pavel Turner. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1935, letn. 30, št. 1-2, str. 45-62.
Forstnerič-Hajnšek, M. Prvi svetovljan in mecen iz teh krajev. Večer, 4. feb. 2012, letn. 68, št. 29, str. 12.
Friš, D. Vzgojitelj dr. Pavel Turner (1875-1903). Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001, letn. 1, št. 1, str. 75-88.
Kladnik, D. Velik dobrotnik: Pavel Turner (1842-1924), vzgojitelj, mecen, svetovljan. V: (Ne)znani Slovenci, 2017, str. 245-248.Matjašič Friš, M. „Spomini iz mojega življenja” dr. Pavla Turnerja. Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001, letn. 1, št. 1, str. 165-250.
Potočnik, D. Turnerjevo publicistično delovanje. Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001, letn. 1, št. 1, str. 65-73.
Rozman, F. Dr. Pavel Turner, svetovljan, mecen, vzgojitelj in publicist. V: Framsko: zgodovina Frama z okolico I, 2013, str. 237-246.
Stavbar, V. Znameniti možje Frama iz 19. in prve polovice 20. stoletja. V: Framsko: zgodovina Frama z okolico I, 2013, str. 255-279.
Šumrada, J. Turnerjeva študijska leta. Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001, letn. 1, št. 1, str. 53-63.
Teply B. Dr. Pavel Turner. Večer, 22. 9. 1958, letn. 14, št. 220, str. 2.
Vovko, A. Gimnazijska leta dr. Pavla Turnerja. Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001, letn. 1, št. 1, str. 33-51.
Zadravec Špendl, J. Turnerjeva mariborska doba (1903-1924). Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001, letn. 1, št. 1, str. 89-108.
Iz življenja in dela dr. Pavla Turnerja. V: Friš, D. in Matjašič Friš, M. Turner Pavel: objava arhivskih dokumentov, 2005, str. 13-19.
Petrè, F. Turner, Pavel (1842–1924). Slovenska biografija (spletno mesto). Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013. Pridobljeno 25. 5. 2018 s spletne strani: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi736889/
Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi736889/
