Zbirka obsega starejše razglednice Velike Nedelje.
Velika Nedelja je naselje, ki leži na vnožju Slovenskih Goric, ob cesti in železnici Ptuj – Ormož. Je sedež samostojne krajevne skupnosti v okviru občine Ormož. V preteklosti je bila pomembna predvsem zaradi svoje cerkveno-upravne funkcije. Velikonedeljski grad iz 13. stol. je bil namreč središče križniškega reda na Slovenskem. Križniki so imeli vse do konca 2. svetovne vojne tukaj velika posestva s polji, vinogradi in gozdovi.
Po legendi je kraj dobil ime po bitki, ki naj bi se odvijala na velikonočno nedeljo l. 1199 in v kateri je Friderik II. Ptujski s pomočjo nemškega viteškega reda Madžarom iztrgal velikonedeljsko ozemlje, nato pa ga v zahvalo za pomoč v bojih podelil
viteškemu redu.
Po legendi je kraj dobil ime po bitki, ki naj bi se odvijala na velikonočno nedeljo l. 1199 in v kateri je Friderik II. Ptujski s pomočjo nemškega viteškega reda Madžarom iztrgal velikonedeljsko ozemlje, nato pa ga v zahvalo za pomoč v bojih podelil
viteškemu redu.
Zaradi svojega pomena je Velika Nedelja že zgodaj dobila tudi prve razglednice. Najstarejša znana je bila odposlana že l. 1894, njen založnik pa ni znan. Sicer so razglednice kraja zalagali tuji in domači založniki, znani so Karl Schwidernoch (Dunaj), A. Schwidernoch (Deutsch-Wagram), Ottmar Zieher (München), ter domačina Arnold Friederich in Franc Medik iz Velike Nedelje. Najpogostejši motivi na razglednicah so križniški grad, cerkev. sv. Trojice, šola in župnišče.
