Devetnajsti mednarodni ljubljanski velesejem je v slovenski prestolnici potekal med 3. in 12. junijem leta 1939. Med vsemi prizorišči in paviljoni tistega leta je največ pozornosti pritegnila velika avtomobilska razstava, na kateri so, sodeč po številnih časopisnih in revialnih oglasih, razstavili »vozove vseh znamk, tipov in oblik, tovorne in poltovorne avtomobile ter motorna kolesa«.
Tovrstna razstava je bila po poročanju časnikov zares bogata in je zavzemala nad 1800 m² površine. Razen vrhunskih proizvodov nemške industrije so bila razstavljena ameriška, angleška, francoska in italijanska motorna vozila. Zanimanje in poslovni uspeh razstave sta pokazala, da je imel tedanji avtomobilizem v Jugoslaviji svetlo prihodnost, če povzamemo pisanje tedanjih slovenskih časnikov. Manjše avtomobilske razstave so na ljubljanskem velesejmu sicer organizirali že večkrat od leta 1926 dalje, kakor izvemo iz objavljene kronologije vseh razstav Ljubljanskega velesejma.
Časopisni oglasi, ki so širšemu bralnemu občinstvu predstavljali najrazličnejša motorna vozila in kolesa, izpričujejo, da je imela vsaka avtomobilska tovarna ali znamka v Ljubljani svojega poslovnega predstavnika, ki je pri nas prodajal posamezno znamko avtomobilov, kamionov, motornih koles. Med razstavljalci so našli tudi ljubljansko podjetje »O. Žužek«, tedaj najstarejše avtomobilsko podjetje v Jugoslaviji. Razstavljalo je avtomobile in motorna kolesa »Zündapp«. Ti prvovrstni nemški izdelki so tedaj na naših tleh že dosegli lepe uspehe, denimo pri dirki na Ljubelj in na Ljubljanski grad. Avtomobilisti in motociklisti so poznali to podjetje in so radi kupovali tam.
Časnik Jutro je o razstavi podrobneje pisal 8. in 11. junija 1939. Zapisali so, da v paviljonih sicer niso razstavili revolucionarnih novosti, vseeno pa so si lahko obiskovalci ogledali marsikateri dober tehnični izum. Dodali so komentar, da je za človeka, ki ne pride v avtomobilski paviljon s trdnim sklepom, da ga zapusti kot lastnik tega ali onega voza, še najbolj zanimiv prerez Oplovega 6 cilindrskega motorja, ki kaže, kako neznansko zapleteni stroji se skrivajo pod gladkimi pokrovi tedanjih vozil. Prav tako je bil zanimiv pogled v notranjščino celotnega avtomobila. Večina obiskovalcev se je še vedno z mešanimi občutki gibala med elegantnimi limuzinami in se je nekako znašla šele v rotundi, kjer so bili razstavljeni motocikli. Tu je bil zanje že malce bližji »svet bodočnosti« (primerjava z newjorškim istoimenskim sejmom).
Najprivlačnejši za ogled je bil dirkalni motor, ki je nekdaj postavljal svetovne rekorde. Po nekaterih informacijah je dosegel hitrost 180 km na uro. Tudi koles je bilo tedaj na velesejmu toliko kot še nikdar. Tovarna Phänomen je denimo razstavila kolo s prožno obešenim zadnjim kolesom, ki je bilo za slovenske kotanjaste ceste kot nalašč. Konstrukcija je bila zelo zanimiva — kombinacija s sintetičnim kavčukom, buno. Med proizvodi iste tovarne so vzbudili pozornost tudi tovorni avtomobili z motorjem na zračno hlajenje.
