je bila ustanovljena leta 1993, v počastitev 300 letnice smrti slavnega slovenskega polihistorja, člana angleške Kraljevske družbe in prvega jezdeca kranjske dežele, barona Janeza Vajkarda Valvasorja.
Glavni pobudnik je bil Martin Knez, litijski župan Mirko Kaplja, Vili Kralj in Dane Namestnik. Povabili so vse takrat znane konjenike, vključili nekaj voz oz. kočij in kot prvi vitezi izdelali program za petdnevno potovanje.
Martin Knez je postal prvi stotnik, Vili Kralj starešina, Mirko Kaplja župan in Dane Namestnik Vicarius pisar Valvasorjeve konjenice. Dane Namestnik je v ta namen oblikoval tudi poseben Valvasorjev srebrnik, za vsako potovanje pa izdela posebne listine.
Prvega stotnika Martina Kneza (sedaj častni stotnik) je nasledil stotnik Andrej Repina, ki je Valvasorjevo konjenico odlično vodil devet let. Sedanji stotnik pa je Cveto Možina. Stotnik je po Patentu (statutu) Valvasorjeve konjenice tudi predsednik društva in vodi konjenico ter poudarja in zagovarja predvsem kulturno poslanstvo Valvasorjeve konjenice. Njen namen je že od vsega začetka uresničitev misli in idej slavnega barona Janeza Vajkarda Valvasorja, zato skrbi za vzorno urejenost in obnašanje. Člani – konjeniki so sprejeli svoj Kodeks o konjeniški etiki. Po njem se ravnajo in obnašajo tudi v odnosu do konj, ki so njihovi prijatelji in pomočniki.
Osrednji dogodek ali dejavnost društva je vsakoletno Popotovanje z Valvasorjevo konjenico. Namen popotovanj je, poleg kulturnega poslanstva, tudi izmenjava oz. podeljevanje Valvasorjevih listin vsem županom občin, skozi katere konjenica jezdi.
Vsak udeleženec, ki prejezdi celotno pot, prejme v posebnem protokolu ob zaključku popotovanja na gradu Bogenšperk ročno izdelano Zahvalno listino, ob svojem prvem popotovanju pa je s krstom slavnostno sprejet med Valvasorjeve konjenike.
Valvasorjeva konjenica prireja vsakoletne Valvasorjeve viteške igre, ki se odvijajo na gradu Bogenšperk. Igre, ki so prava privlačnost za gledalce, so prav zaradi zanimivosti postale tradicionalne. Vitezi na konjih v galopu ekipno in posamezno tekmujejo med seboj v metanju sulice, sekire, zvezde in v streljanju z lokom. Zadetki v tarčah se točkujejo, točke pa si tekmujoči vitezi naberejo tudi pri uspešnih sunkih s sulico v vrtečega viteza. Priložnostno je organizirana tudi srednjeveška tržnica in mečevalski turnir.
Vse aktivnosti Valvasorjeve konjenice vse od samega začetka spremljajo konjeniški, lovski ali alpski rogovi ali trobilni kvintet Zasavski rogisti.
Konjenica pa je slavo pridobivala tudi s svojo spevno himno, ki jo je napisal vitez Vili Kralj.
Konjenica vsako leto izda svoj koledar. Posebno priznanje pa sta tudi mali in veliki Valvasorjev srebrnik, ki ga prejmejo le izredno zaslužni. Lento Valvasorjeve konjenice pa so doslej prejeli vitez Andrej Repina, vitez David Gregorčič, vitez Jože Sirk in vitez Benjamin Cigoj ob svojih 50- letnicah.
Spletna stran: Valvasorjeva konjenica
Martin Knez je postal prvi stotnik, Vili Kralj starešina, Mirko Kaplja župan in Dane Namestnik Vicarius pisar Valvasorjeve konjenice. Dane Namestnik je v ta namen oblikoval tudi poseben Valvasorjev srebrnik, za vsako potovanje pa izdela posebne listine.
Prvega stotnika Martina Kneza (sedaj častni stotnik) je nasledil stotnik Andrej Repina, ki je Valvasorjevo konjenico odlično vodil devet let. Sedanji stotnik pa je Cveto Možina. Stotnik je po Patentu (statutu) Valvasorjeve konjenice tudi predsednik društva in vodi konjenico ter poudarja in zagovarja predvsem kulturno poslanstvo Valvasorjeve konjenice. Njen namen je že od vsega začetka uresničitev misli in idej slavnega barona Janeza Vajkarda Valvasorja, zato skrbi za vzorno urejenost in obnašanje. Člani – konjeniki so sprejeli svoj Kodeks o konjeniški etiki. Po njem se ravnajo in obnašajo tudi v odnosu do konj, ki so njihovi prijatelji in pomočniki.
Osrednji dogodek ali dejavnost društva je vsakoletno Popotovanje z Valvasorjevo konjenico. Namen popotovanj je, poleg kulturnega poslanstva, tudi izmenjava oz. podeljevanje Valvasorjevih listin vsem županom občin, skozi katere konjenica jezdi.
Vsak udeleženec, ki prejezdi celotno pot, prejme v posebnem protokolu ob zaključku popotovanja na gradu Bogenšperk ročno izdelano Zahvalno listino, ob svojem prvem popotovanju pa je s krstom slavnostno sprejet med Valvasorjeve konjenike.
Valvasorjeva konjenica prireja vsakoletne Valvasorjeve viteške igre, ki se odvijajo na gradu Bogenšperk. Igre, ki so prava privlačnost za gledalce, so prav zaradi zanimivosti postale tradicionalne. Vitezi na konjih v galopu ekipno in posamezno tekmujejo med seboj v metanju sulice, sekire, zvezde in v streljanju z lokom. Zadetki v tarčah se točkujejo, točke pa si tekmujoči vitezi naberejo tudi pri uspešnih sunkih s sulico v vrtečega viteza. Priložnostno je organizirana tudi srednjeveška tržnica in mečevalski turnir.
Vse aktivnosti Valvasorjeve konjenice vse od samega začetka spremljajo konjeniški, lovski ali alpski rogovi ali trobilni kvintet Zasavski rogisti.
Konjenica pa je slavo pridobivala tudi s svojo spevno himno, ki jo je napisal vitez Vili Kralj.
Konjenica vsako leto izda svoj koledar. Posebno priznanje pa sta tudi mali in veliki Valvasorjev srebrnik, ki ga prejmejo le izredno zaslužni. Lento Valvasorjeve konjenice pa so doslej prejeli vitez Andrej Repina, vitez David Gregorčič, vitez Jože Sirk in vitez Benjamin Cigoj ob svojih 50- letnicah.
Spletna stran: Valvasorjeva konjenica
