Strmoletova kovačija je stala ob Adamičevi cesti nasproti Müllerjeve hiše in gostilne.
Izkamna zidano stavbo z lesenim napuščem, pod katerim so nekoč kovali, so podrli.Na njenem mestu so postavili gostilno, danes je tu picerija Kovačija.
„Kovačija je bila shajališčemožakarjev. Dobro je bilo, ko je bila pri Müllerju še gostilna, potem pa so jozaprli. Pri Vodičaju pa so z občinskim dovoljenjem lahko točili, zato so sepotem možakarji preselili tja. Pri kovačiji je Travnik, občinski klicar, bralobvestila,” se spominja Rudolf Zupančič.
Fantovske pustolovščine pa opisuje Brane Žitnik. „Po vojni je bila ena zelo odmevnih akcij – napis nakovačiji Pri šestici. Sredi Grosupljega je bila Zrnčeva kovačija in je imelalesen napušč, da so pod njim kovali konje. V tej kovačiji se je vedno malopopivalo. Tudi kovač Tone ga ni ‘glih plunu ven’. Vsak, ki je s konji prišel nakovanje, je moral prinesti žganje s sabo, ker drugače ne bi bili konji dobropodkovani. In tako je bilo to zbirališče v kovačnici črna gostilna. Zmeraj seje popivalo, gospodarji so se tu srečavali, izmenjavali izkušnje in sipripovedovali dogodivščine. Fantje so se neke noči domislili, da bodo tejkovačiji dali gostilniško ime. Ker je bila v Ljubljani zelo znana gostilna Prišestici, so tudi v Grosupljem napisali na oboj kovačije velik napisz belo barvo: več kot 1 m veliko šestico, spodaj pa napis zvelikimi črkami PRI ŠESTICI. Domači so pokusili ta napis premazati,pa vendar je zmeraj sonce prebilo barvo in pokazalo se je tisto, kar sospodaj napisali. To pisanje se je poznalo ves čas, dokler niso kovačnicepodrli.”
