Med velike ustvarjalce arhitekture slovenskega povojnega modernizma uvrščamo tudi Marjana Šorlija iz Kranja.
Bil je Plečnikov diplomant, ki je klasično izobrazbo vpletel v spoznanja in potrebe moderne arhitekture ter urbanizma v povojnih razmerah. Zaznamujeta ga odgovoren odnos do družbenih, naravnih in kulturno-zgodovinskih danosti ter avtorski izraz, ki ga je izoblikoval s pozornostjo do lokalne identitete, z izborom materialov in občutkom za detajle. Deloval je kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in teoretik. Človeške dimenzije njegove osebnosti lahko povzamemo z besedami: široko razgledan, svetovljan, humanist, človek s karizmo.
Pomemben del v Šorlijevem opusu zavzemajo arhitekturni in urbanistični projekti v Kranju. Večina jih je še vedno v funkciji. V očeh Kranjčanov zagotovo izstopa stavba nebotičnika, v kolektivni spomin pa se je zapisal kot avtor številnih kakovostnih stanovanjskih blokov v severnem in severozahodnem delu Kranja, kjer še danes prijazno utripa Šorlijevo naselje, spomin na pogumno družino pa ohranja poimenovanje Šorlijeve ulice.
Če zaradi arhitekturnega vpliva našemu glavnemu mestu radi rečemo Plečnikova Ljubljana, bi lahko gorenjski prestolnici rekli Šorlijev Kranj.
