Marjan Šorli je zaradi študija arhitekture v Ljubljani leta 1934 odšel iz Kranja. Po diplomi in prvih izkušnjah se je vrnil v svoje mesto in se leta 1941 zaposlil pri znanem stavbeniku Josipu Slavcu, nato je v letih 1942–1943 delal na gradbenem uradu v Kranju in med letoma 1943–1944 pri stavbeniku Nanutu. Leta 1944 je po požigu njihove domačije odšel med partizane. V Kranju je deloval spet po vojni, ko se je vrnil iz ZDA. Med letoma 1953 in 1959 je bil vodilni arhitekt v Projektivnem podjetju v Kranju in leta 1957 v funkciji mestnega arhitekta. Po obsegu in kakovosti raznolikega stavbnega in spomeniškega fonda štejemo Marjana Šorlija med najpomembnejše arhitekte mesta Kranj.


