Vsebino predstavlja zgodba Težki, a lepi časi, ki jo je napisala Sonja Noč in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali.
Petindevetdesetletna pripovedovalka se v prispevku spominja svoje mladosti v Javorniškem Rovtu. Takrat je bila v vasi le ena gostilna Pri Žvabu, kamor so hodili plesat njeni starši in njihovi sovaščani. Vaščani so z gramofonom na ročni pogon obiskovali posamezne kmetije in tam prirejali zabave. S tem je povezan tudi zabavni dogodek ob pustovanju. Avtorica se spominja tudi obiskov plesa v Bohinjski Češnjici, kamor sta odhajali z mlajšo sestro Tončko. Plesali so »povštertanc«, valček in posebno polko z zrcalom, dokler se fantje zaradi Tončkinih potegavščin niso skoraj stepli. Veliko zabave je bilo tudi ob kmečkih opravilih, kjer se je zbralo več ljudi. Tako je bilo zabavno ob košnji in spravilu sena. Ob nedeljah so vaščani skupaj ob zvokih harmonike odšli na planino, kjer so gospodarji pregledali živino, domov pa odnesli mlečne izdelke. Veliko zabave je bilo tudi jeseni ob spravilu pridelkov. V baraki pri rezervoarju je domačin predvajal risanke za otroke. Živahno dogajanje je prekinila vojna, po njej pa so v šoli uredili dvorano. Kupili so tudi projektor, da so lahko predvajali filme in tako ob sobotah in nedeljah hodili v kino. Dokument vsebuje tudi fotografijo Leščana, vaškega posebneža v Javorniškem Rovtu, ki jo hrani Gornjesavski muzej Jesenice, in fotografijo skupine domačinov pred pastirsko bajto na Mavrah leta 1952, ki je last Mire Noč.
