Na Mostu na Soči je bilo odkritih 7000 grobov, kar v srednjeevropskem merilu pomeni največ raziskanih grobov z območja enega grobišča.
Vsi grobovi svetolucijske skupine so žgani in nameščeni na levem bregu Idrijce. Grobne jame so v tlorisu večinoma enostavnih ovalnih oblik. Upepeljene ostanke so položili v zemljo, vkopano jamo. V nekaterih primerih so žganino prekrili z lončeno posodo, ali pa so pepel spravili v žaro ter vse skupaj pokrili z zemljo in ostanki grmade. Vrh groba so velikokrat prekrili z eno ali več kamnitimi ploščami iz laporja, apnenca in konglomerata.
Od ostalih halštatskih skupin v Sloveniji se svetolucijska skupina razlikuje tudi po pridatkih, ki so jih prilagali v grobove. Ti so bili skromnejši in niso vključevali orožja vse do 4 stol. pr. n. št. V tej zadnji stopnji svetolucijske kulture se je v moških grobovih začelo pojavljati tudi orožje, kot sta železna sekira in sulica.
Večina grobov je bila izkopana ob koncu 19. in v začetku 20. stol. Najdene predmete hranijo v muzejih na Dunaju, v Trstu, nekaj pa si jih lahko ogledate tudi v Ljubljani, Gorici in Tolminu.
