Igor Berginc, eden od avtorjev razstave »Ljudstvu je spomenik všeč …«, je v zloženki o razstavi (leta 2006) zapisal:
„Ko sem pred letom dni razmišljal, kakšna naj bi bila razstava na Vrhniki, posvečena 130. obletnici rojstva Ivana Cankarja, sem se spraševal, po čem je Ivan Cankar poleg svoje literature najbolj prepoznaven na Vrhniki in med širšo kulturno javnostjo. Takoj sem pomislil na njegov spomenik na Vrhniki in na tistega, ki stoji pred našim največjim kulturnim hramom – Cankarjevim domom v Ljubljani.
Z nastankom in postavitvijo obeh spomenikov je povezanih več zanimivih zgodb. In delčke teh zgodb iz let 1929 in 1930, ko se je postavljal spomenik pisatelju na Vrhniki, in iz let 1969, 1970 in 1979, ko so bili razpisani natečaji za postavitev spomenika v Ljubljani, bo poskusila predstaviti razstava v Cankarjevemu domu na Vrhniki. Iz časopisnih člankov bo obiskovalec razstave lahko izluščil, kakšno mnenje o spomeniku in s tem tudi odnos do Ivana Cankarja in njegovega dela so imeli eminentni slovenski umetniki, tako slikarja Rihard Jakopič in Hinko Smrekar, umetnostni zgodovinar dr. Stanko Vurnik, kiparja France Kralj in Nikolaj Pirnat in drugi. Na eni strani smo imeli strokovno umetniško komisijo (v kateri so med drugimi sedeli slikar Rihard Jakopič, umetnostni zgodovinar dr. France Stele, slikar Matej Sternen in arhitekt Jože Plečnik), ki se je odločila za kip kiparja Lojzeta Dolinarja z naslovom Popotnik 2. Na drugi strani pa je stal pripravljalni odbor z Vrhnike, ki ga je vodil domačin Fran Jurca. Pripravljalni odbor je vodil razpis za postavitev spomenika in organiziral tudi zbiranje denarja za postavitev spomenika. Ta odbor je izbral spomenik kiparja Ivana Jurkoviča. In kot vemo, so v tem boju zmagali slednji.
Zelo podobna je zgodba s spomenikom Ivana Cankarja v Ljubljani. Prvi natečaj za spomenik je bil razpisan leta 1969, zadnji – tretji leta 1979 in spomenik kiparja Slavka Tihca so slavnostno odkrili 10. maja 1982 na obletnico pisateljevega rojstva.
S peripetijami pri nastajanju obeh najbolj prepoznavnih spomenikov Ivanu Cankarju v Sloveniji se bodo obiskovalci razstave lahko podrobneje seznanili iz časopisnih zapisov tistega časa. Na razstavi bodo na ogled tudi skulpture kiparja Janeza Boljke, ki jih je umetnik posvetil Ivanu Cankarju. Umetnik Janez Boljka je bil celo udeleženec zapleta, ko se je odločalo o avtorju spomenika v Ljubljani.”
Z nastankom in postavitvijo obeh spomenikov je povezanih več zanimivih zgodb. In delčke teh zgodb iz let 1929 in 1930, ko se je postavljal spomenik pisatelju na Vrhniki, in iz let 1969, 1970 in 1979, ko so bili razpisani natečaji za postavitev spomenika v Ljubljani, bo poskusila predstaviti razstava v Cankarjevemu domu na Vrhniki. Iz časopisnih člankov bo obiskovalec razstave lahko izluščil, kakšno mnenje o spomeniku in s tem tudi odnos do Ivana Cankarja in njegovega dela so imeli eminentni slovenski umetniki, tako slikarja Rihard Jakopič in Hinko Smrekar, umetnostni zgodovinar dr. Stanko Vurnik, kiparja France Kralj in Nikolaj Pirnat in drugi. Na eni strani smo imeli strokovno umetniško komisijo (v kateri so med drugimi sedeli slikar Rihard Jakopič, umetnostni zgodovinar dr. France Stele, slikar Matej Sternen in arhitekt Jože Plečnik), ki se je odločila za kip kiparja Lojzeta Dolinarja z naslovom Popotnik 2. Na drugi strani pa je stal pripravljalni odbor z Vrhnike, ki ga je vodil domačin Fran Jurca. Pripravljalni odbor je vodil razpis za postavitev spomenika in organiziral tudi zbiranje denarja za postavitev spomenika. Ta odbor je izbral spomenik kiparja Ivana Jurkoviča. In kot vemo, so v tem boju zmagali slednji.
Zelo podobna je zgodba s spomenikom Ivana Cankarja v Ljubljani. Prvi natečaj za spomenik je bil razpisan leta 1969, zadnji – tretji leta 1979 in spomenik kiparja Slavka Tihca so slavnostno odkrili 10. maja 1982 na obletnico pisateljevega rojstva.
S peripetijami pri nastajanju obeh najbolj prepoznavnih spomenikov Ivanu Cankarju v Sloveniji se bodo obiskovalci razstave lahko podrobneje seznanili iz časopisnih zapisov tistega časa. Na razstavi bodo na ogled tudi skulpture kiparja Janeza Boljke, ki jih je umetnik posvetil Ivanu Cankarju. Umetnik Janez Boljka je bil celo udeleženec zapleta, ko se je odločalo o avtorju spomenika v Ljubljani.”
