Pust na Bistriškem

V naseljih v občini Ilirska Bistrica se je vedno šemilo. Le liki, sporočila in dnevi, ki so se začele priprave na pustovanje so se med naselji razlikovali. Pustnim likom pravimo na bistriškem narečno „šjme”. Skupno vsem skupinam je, da imajo v skupini „ta lepe in ta grde”, ali drugače „ta dobre in hudobne”. V etno skupinah se povsod pojavlja večni boj med dobrim in zlim, med svetlobo in temo. Najpogostejši liki, ki se pojavljajo v vseh skupinah so:

•  „ta stari in ta stara”, ki sta Pustova in vseh likov v skupini „uoča in mama”
•  „ženin in nevesta”, ki skrbita,da se bo ohranil rod
•  „poberin”, ki ima košaro za nabirko, ki jo v času poberije prispevajo hiše, ki jih pustni sprevod obišče
•  „lovci črni in beli”, ki s svojim tekanjem in zvonenjem podijo zimo
•  „ta zeleni”, šjme v zimzeleni obleki, narejeni iz bršljanovih listov, smrekovih ali borovih vej, ki napovedujejo pomlad.

Za vse  kraje in pustne skupine iz občine Ilirska Bistrica je značilna „poberija”, ki jo skupine opravljajo na različne dneve v pustnem času. Prvotni namen poberije šjm je bila zaščita domačih živali pred zli duhovi, zagotovitev zdravja in sreče ljudi ter rasti živali in posevkov. Vsako poberijo spremlja tudi glasba. V vsaki hiši zaigrajo na harmoniko ali boben, šjme pa zaplešejo z domačini.  Poleg tega je vse domače v hiši pepeličar posul s pepelom, fantje pa so lisali dekleta, kar naj bi zagotovilo plodnost, dobro letino in zdravje. Vsaki hiši, ki jo šjme obiščejo, je od gospodinje odvisno, kaj jim bo naložila v košare. V poberijski košari se naberejo jajca, klobase in drugi suhomesnati proizvodi, krofi, pijača in denar. Pravijo, da se pusta ne sme od hiše praznega odgnati, saj po verovanju  to prikliče nad hišo zlo in hiše se drži slab glas. Zaključek poberije je pojedina, pripravljena iz nabirke, na katero povabijo vse vaščane.

Že teden ali dva pred pustom, se v vaseh, običajno na drevo ali drog obesi Pusta (nagačena lutka). Običaj obešanja Pusta je simbolično povezan z odganjanjem slabih in negativnih stvari. Pust je krivec za vse napake in težave, ki so se zgodile v skupnosti v preteklem letu. Zato ga v opomin vsem izobesijo, na pepelnično sredo pa Pusta obsodijo in pokopljejo. Pusta v sprevodu odnesejo iz vasi in ga ustrelijo, zažgejo, pokopljejo ali utopijo. Zlo tako zapusti vas in začne se novo življenje.

Da bi se tradicija pustnih običajev ohranila, se že od 1995 leta vsako leto v Ilirski Bistrici odvija tradicionalna prireditev z nazivom Pust je pršu. Na 18. tradicionalni pustni povorki etnoloških in novodobnih pustnih skupin se je 10. februarja 2013 predstavilo preko tisoč pustnih likov v 22 skupinah.

Vir:
1. Lenarčič, V. 2007. Pust je pršu. Ilirska Bistrica: Turistično društvo
2. Brožič, Š. 2007. Pusta smo obesili : pust na Ilirskobistriškem. Ilirska Bistrica: Š. Brožič.