Šola je imela v tistem času razširjen izjemno dober glas med bližnjim in daljnim prebivalstvom, saj je večina deklet za šolo izvedela ravno iz pripovedovanja drugih, predvsem sorodnikov in znancev.
Šolska uprava je aktivno iskala nove kandidatke, saj so uporabili tudi oglaševanje preko časopisov. Tako so dekleta razpis našla v Kmečkem glasu in Dolenjskem listu. Velik vpliv na odločitev o šolanju so imeli starši. Nekatere pa so se želele šolati same in so jih starši pri tem podprli. Udeleženke so navedle, da so se na šolo vpisale, ker so želele pridobiti novo znanje oziroma nadgraditi tisto, kar so že znale. Dekleta, ki so s strani šolske uprave dobila veselo novico, da so sprejeta na desetmesečno šolanje, pa so ob tem prejela tudi seznam potrebščin, ki so jih morale prinesti s seboj. Tako so morale prinesti posteljnino, delovno obleko in delovne čevlje, predpasnike in rute, dva bela predpasnika in dve beli ruti za v kuhinjo, dve spalni srajci, dve garnituri perila, dva prtička, pribor za čiščenje, obešalnike za obleko, šivalni pribor in blago, dva debela zvezka za recepte in jedilnike, petnajst zavitih zvezkov, pripomočke za pisanje, milo in copate. Ob koncu seznama je bila navedena še številka, s katero so morale na vidnem mestu označiti vsak kos perila, obleke, krtače in vse ostalo, kar se je dalo. Ob prihodu so morale imeti tudi nekaj denarja, saj je bilo potrebno plačati kavcijo.
V času, ko so na Kmetijsko gospodinjski šoli Mala Loka potekale počitnice, pa so se tam gospodinjenja učila dekleta iz okoliških krajev. To so bili posebni tečaji za gospodinje, ki so potekali vse od leta 1949 pa do leta 1958. Tečajnice so bile večinoma mlada dekleta v starosti od 15 do 23 let. Tudi one so o tečaju izvedele od sorodnikov in znancev, o tečajih je pogovor potekal tudi ob koncu nedeljskih maš, vabilo pa je bilo tudi v časopisu.
V času, ko so na Kmetijsko gospodinjski šoli Mala Loka potekale počitnice, pa so se tam gospodinjenja učila dekleta iz okoliških krajev. To so bili posebni tečaji za gospodinje, ki so potekali vse od leta 1949 pa do leta 1958. Tečajnice so bile večinoma mlada dekleta v starosti od 15 do 23 let. Tudi one so o tečaju izvedele od sorodnikov in znancev, o tečajih je pogovor potekal tudi ob koncu nedeljskih maš, vabilo pa je bilo tudi v časopisu.
