Če bi lahko časovni trak vsaj za kakšen dan zavrteli nazaj in bi se zbudili v Beltincih, kakšna podoba kraja bi se odstrla pred nami? Je sedanji urbani izgled primerljiv s preteklim? Poglej, tam je cerkev sv. Ladislava, pa malo naprej mogočna graščina in druge pomembne zgradbe, kulturni in sakralni spomeniki. A je tisto sinagoga? Ja, res je sinagoga … Pa tisto tam in kdo pleše? … Glede na to, da z določene točke vidimo le del nekega kraja in njegove posebnosti, je tako oblikovana tudi ta pretekla podoba kraja.
Kraj Beltinci, ki se razprostira na regionalni cesti Murska Sobota – Lendava, se prvič omenja kot Belethfalua leta 1322. Hkrati je tudi središče Občine Beltinci, ki poleg Beltincev obsega še 7 naselij: Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci.
V preteklosti so bili Beltinci stoletja upravno in gospodarsko središče okolice, predvsem po zaslugi grofije, ki je imela sedež v beltinskem gradu. Krajani so se naseljevali predvsem ob glavni prometni povezavi, torej v bližini beltinskega gradu, cerkve, veleposestev in ostalih pomembnih objektov. Pomemben datum za Beltince je vsekakor 30. oktober 1817, ko je kraj dobil tudi trške pravice in s tem sejemske privilegije.
Skozi zgodovino so bile zgrajene številne pomembne stavbe, ki so bile namenjene za koristno uporabnost širše skupnosti in nekaj teh, vključno z drugimi znamenitostmi, po katerih so Beltince znani še dandanes, so predstavljene v zbirki Pretekla podoba kraja Beltinci. Tako se na eni strani odstira pogled na življenje preprostega ljudstva in drugi na kulturne spomenike ter seveda na gospodo, ki je pomembno prispevala k sooblikovanju podobe Beltincev.
Literatura:
Šraj, P. Beltinci: 1322-1993. Beltinci: Občina, 1995
Šraj, P. Böltinci inda = Beltinci danes. Beltinci: ZTK, 2015
