Podjuna se razteza vhodno od Roža do državne meje, na sever do Svinje planine, na jug do Karavank.
Franc Leder Lesičjak (1833–1908) je bil ljudski pevec, pesnik in vižar iz Globasnice.
Franc Haderlap (1864–1947) je bil rojen v Koprivni. Lesičjak ga je kot pastirčka naučil igrati citre, nato se je učil glasbo pri raznih organistih in bil organist in pevovodja v Železni Kapli. Ustanovil je prvi in najboljši pevski zbor slovenske Koroške. Z Lesičjakom sta dobro sodelovala. On je napisal besedilo, Haderlap pa je dodal ljudsko melodijo.
Matilda Košutnik (1899–1972), Lesičjakova hčerka, je napisala deset ljudskih iger.
Milka Hartman (1902–1997) je bila ljudska pesnica in pevka iz Libuč pri Pliberku.
Jernej Eberwein (1904–1989) iz Goselne vasi pri Dobrli vasi. Bil je organist v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru. Skomponiral je dve slovenski maši in nekaj nagrobnih in posvetnih pesmi.
Valentin Hartman (1907–1984) iz Libuč pri Pliberku je bil glasbenik in zborovodja. Obiskoval je orglarsko šolo v Celovcu in kasneje vodil petnajst zborov po vsej Podjuni. Med vojno je bil dvakrat aretiran in zaprt v taborišču Dachau, kjer je tudi ustanovil pevski zbor taboriščnikov.
Valentin Polanšek (1908–1985), učitelj, zborovodja in pesnik iz Lepene pri Železni Kapli. Ustanovil je prvi otroški pevski zbor na Koroškem. Izdal je nekaj pesniških zbirk in objavljal pesmi po raznih publikacijah. Pisal in pesnil je tudi v nemščini.
Janez Petjak (1930) iz Štebna pri Globasnici. Je organist in pevovodja. Napisal je več kot šestdeset pesmi na besedila Milke Hartman in Alojzija Gregoriča. So le deloma objavljene. Po začetkih samorastnika se je strokovno izpopolnjeval na zborovodskih in skladateljskih šolanjih po Sloveniji in Celovcu. Njegov opus obsega okoli 200 posvetnih pesmi ter okoli 150 duhovnih pesmi.
Franc Haderlap (1864–1947) je bil rojen v Koprivni. Lesičjak ga je kot pastirčka naučil igrati citre, nato se je učil glasbo pri raznih organistih in bil organist in pevovodja v Železni Kapli. Ustanovil je prvi in najboljši pevski zbor slovenske Koroške. Z Lesičjakom sta dobro sodelovala. On je napisal besedilo, Haderlap pa je dodal ljudsko melodijo.
Matilda Košutnik (1899–1972), Lesičjakova hčerka, je napisala deset ljudskih iger.
Milka Hartman (1902–1997) je bila ljudska pesnica in pevka iz Libuč pri Pliberku.
Jernej Eberwein (1904–1989) iz Goselne vasi pri Dobrli vasi. Bil je organist v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru. Skomponiral je dve slovenski maši in nekaj nagrobnih in posvetnih pesmi.
Valentin Hartman (1907–1984) iz Libuč pri Pliberku je bil glasbenik in zborovodja. Obiskoval je orglarsko šolo v Celovcu in kasneje vodil petnajst zborov po vsej Podjuni. Med vojno je bil dvakrat aretiran in zaprt v taborišču Dachau, kjer je tudi ustanovil pevski zbor taboriščnikov.
Valentin Polanšek (1908–1985), učitelj, zborovodja in pesnik iz Lepene pri Železni Kapli. Ustanovil je prvi otroški pevski zbor na Koroškem. Izdal je nekaj pesniških zbirk in objavljal pesmi po raznih publikacijah. Pisal in pesnil je tudi v nemščini.
Janez Petjak (1930) iz Štebna pri Globasnici. Je organist in pevovodja. Napisal je več kot šestdeset pesmi na besedila Milke Hartman in Alojzija Gregoriča. So le deloma objavljene. Po začetkih samorastnika se je strokovno izpopolnjeval na zborovodskih in skladateljskih šolanjih po Sloveniji in Celovcu. Njegov opus obsega okoli 200 posvetnih pesmi ter okoli 150 duhovnih pesmi.
