Če povzamemo misel plesnega učitelja Ivana Podgorelca, ki je leta 1965 v svojem predgovoru zapisal: »Pri nas skoraj ni bilo knjige o plesu, in smo na tem področju tako rekoč zaorali v ledino,« lažje razumemo, da o špinerbalu ni pisnih virov.
Edini pisni vir o špinerbalu je v gradivu za diplomsko nalogo in je povzet v celoti: »Posebno mesto med družabnimi prireditvami pa je imel prav gotovo Špinerbal, vsakoletni ples predilcev. Med vojno je bila to razkošna prireditev, ki se ji je pridružila tudi litijska gospoda ter povabljeni gostje. Na špinerbal so hodili v glavnem mladi delavci in ob tej priložnosti so se še posebej želeli štricati z gospodo. Izbirali so tudi lepotico plesa in pravijo, da so bile mlade delavke vedno najlepše.«
Beseda izvira iz nemščine, spinnen – presti in Ball, ki pomeni v povezavi s prvo besedo ples, dobesedno pa žogo. Kdaj natančno so začeli prirejati ples v Litiji, ni znano, verjetno pa z dograditvijo dvorane na Stavbah, okrog 1928. leta.
Tudi naslednja pripoved Marije Mlakar, rojene leta 1915, potrjuje to letnico: »V tovarni je delala tudi moja teta Pavla Pajer, rojena leta 1910. Stara sem bila okrog trinajst let. Opazovala sem jo, kako se je rihtala za špinerbal Na Stavbah. Nič posebnega. Oblekla je ozko dolgo krilo iz volnenega, po dolgem črtastega blaga sive barve in svileno bluzo v smetanovi barvi.«
Dvorano so po letu 1945 povečali za prostor, kjer je danes oder. V zadnjem delu se nahaja balkon ali galerija. Pod njo je na odru igral ansambel. Mize so bile postavljene ob ostalih treh stenah in na galeriji, plesali pa so po sredi dvorane.
Nekateri omenjajo, da se je prvih plesov udeleževala le gospoda, pisarniški delavci in povabljeni gostje, vendar po pripovedovanju informatorjev, ki izhajajo iz delavskih vrst, to ne bo držalo. Povabljeni so bili tudi delavci.
Krnc,Tesa. Način življenja litijskih predilniških delavcev v obdobju med obema vojnama (diplomska naloga).
