Paviljon, ki je od leta 1988 del hortikulturnega vrta, je bil leta 1953 zgrajen kot javno stranišče za Gorenjski sejem, saj so se sejemske prireditve pred preselitvijo na Savski otok leta 1971 odvijale na več lokacijah po Kranju, med drugim tudi pred bližnjo Osnovno šolo Simona Jenka (današnja OŠ Janeza Puharja). Marjan Šorli ga je zasnoval kot prehoden prostor z estetsko urejenim vrtom.
V notranjosti je bila manjša pisarna z izložbo (prvotno je bilo tu dopisništvo Ljudske pravice in Borbe), na drugi strani pa je bil izhod v parkovni del z ribnikom. Pri načrtovanju je pozorno usklajeval ozelenitev pred OŠ Simon Jenko in v Prešernovem gaju. Paviljon je s svojo odprtostjo deloval kot zidana pergola v zelenem predelu mesta. Drevo, ki je bilo Šorliju najljubše, je bila očitno breza, saj se pojavlja skoraj v vseh njegovih ozelenjenih projektih. Arhitekt Ciril Oblak se spominja, da so mu kolegi v šali pravili »Brezar«.
Paviljon z botaničnim vrtom je leta 1977 prešel v upravljanje Hortikulturnega društva Kranj. Člani so z zagnanima predsednikoma, krajinsko arhitektko Anko Bernard in Francem Jeralo, vrt spremenili v »majhen cvetoč raj sredi mesta«, po najboljših močeh vzdrževali vrt in izvajali hortikulturno vzgojno-izobraževalno dejavnost. Objekt pa je brez podpore občine propadal in je trenutno v slabem stanju ter nujno potreben obnove.
Projektna skupina, ki jo vodita Hortikulturno društvo in Zavod Carnica s strokovnimi partnerji (Fakulteto za arhitekturo, Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete, Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani idr.), se je leta 2023 zavzela za revitalizacijo vrta in obnovo paviljona v skladu z izvorno zasnovo arhitekta Šorlija. S predlogom so se uspeli uvrstiti v Participativni proračun Mestne občine Kranj.