Paracelsus je na svoji potovanjih obiskal tudi slovenske kraje.
Zaradi skopo ohranjenih virov ostaja še precej nejasnosti glede povezav Paracelsusa z našimi kraji. Klub temu je nesporno dejstvo, da so Paracelsusa v naših krajih poznali in da je s svojim delom zapustil sledi tudi v slovenski ljudski medicini. Paracelsusove zveze s slovenskimi pokrajinami se začenjajo zelo zgodaj, tj. v času, ko se je z očetom naselil v Beljaku (1502) ter trajajo do leta 1540, ko ga je baron Ungnad poklical na Ptuj. Kljub temu, da je v Beljaku bival od leta 1502 do 1510, se je kasneje še večkrat vrnil v to mesto in ostal povezan z njim.
Točnega časa Paracelsusovega potovanja po Sloveniji ni mogoče natančno ugotoviti, tudi niso znani vsi kraji, ki jih je obiskal. Znano je le, da je skozi Slovenijo potoval na koncu svojega potovanja, torej med leti 1523 in 1524, da se je od tam vrnil v Beljak ter da je v Slovenijo pripotoval iz Hrvaške. Od krajev, ki jih je obiskoval, sta znana Ptuj in Idrija. V Idriji je obiskal rudnike živega srebra in leta 1527 opisal pojav merkurializma (zastrupitve z živim srebrom) pri idrijskih rudarji. Od tam se je Paracelsus napotil na Ptuj, kjer naj bi bili najdeni tudi njegovi rokopisi v dveh delih Liber Paramirum I in II. Aleksander Poznik, ki je raziskoval Paracelsusove povezave s Ptujem, je prišel do ugotovitve, da naj bi na Ptuju hranili le prvi Paramirum ter še nekatere rokopise na ok. 120 straneh, kar je nekaj nad deset odstotki celotnega Paracelsusovega dela.
Od Paracelsusovih bolnikov v Sloveniji nam je znan samo eden, to je baron Ungnad iz Žovneka (1393-1564), ki je bil med 1530 in 1540 štajerski deželni kapitan, od leta 1540 pa generalni kapitan spodnjeavstrijskih, slovenskih in hrvatskih pokrajin z nalogo, da brani južne meje avstrijskega cesarstva pred Turki. V dresdenskem državnem arhivu je ohranjeno pismo iz 2. marca 1540, ki ga je narekoval Paracelsus v Celovcu in je naslovljeno na kapitana spodnjeavstrijskih dežel barona Ungnada. Pismo je odgovor na Ungnadovo pismo iz Ptuja, v katerem prosi Paracelsusa, da ga obišče, ker je bolan in potreben njegove zdravniške pomoči. V pismu Paracelsus odgovarja, da je razumel vsebino prejetega pisma, namreč, da ima Ungnad bolečine v prsih in ga prosi za pomoč, vendar se žal vabilu ne more odzvati, saj je telesno zelo šibak in vsak dan pričakuje poziva, da odide v zamejstvo. Kmalu zatem se je Paracelsus preselil v Salzburg, kjer je umrl 24. 9. 1541, star 48 let.
Posebno zanimiva je za Slovence tudi Paracelsusova upodobitev, ki je ohranjena na freski v samostanski lekarni v Olimju. Prikazuje Paracelsusa, ki v roki drži stekleničko z napisom ” Aurum potabile”, kar je bilo njegovo priljubljeno zdravilo.
Točnega časa Paracelsusovega potovanja po Sloveniji ni mogoče natančno ugotoviti, tudi niso znani vsi kraji, ki jih je obiskal. Znano je le, da je skozi Slovenijo potoval na koncu svojega potovanja, torej med leti 1523 in 1524, da se je od tam vrnil v Beljak ter da je v Slovenijo pripotoval iz Hrvaške. Od krajev, ki jih je obiskoval, sta znana Ptuj in Idrija. V Idriji je obiskal rudnike živega srebra in leta 1527 opisal pojav merkurializma (zastrupitve z živim srebrom) pri idrijskih rudarji. Od tam se je Paracelsus napotil na Ptuj, kjer naj bi bili najdeni tudi njegovi rokopisi v dveh delih Liber Paramirum I in II. Aleksander Poznik, ki je raziskoval Paracelsusove povezave s Ptujem, je prišel do ugotovitve, da naj bi na Ptuju hranili le prvi Paramirum ter še nekatere rokopise na ok. 120 straneh, kar je nekaj nad deset odstotki celotnega Paracelsusovega dela.
Od Paracelsusovih bolnikov v Sloveniji nam je znan samo eden, to je baron Ungnad iz Žovneka (1393-1564), ki je bil med 1530 in 1540 štajerski deželni kapitan, od leta 1540 pa generalni kapitan spodnjeavstrijskih, slovenskih in hrvatskih pokrajin z nalogo, da brani južne meje avstrijskega cesarstva pred Turki. V dresdenskem državnem arhivu je ohranjeno pismo iz 2. marca 1540, ki ga je narekoval Paracelsus v Celovcu in je naslovljeno na kapitana spodnjeavstrijskih dežel barona Ungnada. Pismo je odgovor na Ungnadovo pismo iz Ptuja, v katerem prosi Paracelsusa, da ga obišče, ker je bolan in potreben njegove zdravniške pomoči. V pismu Paracelsus odgovarja, da je razumel vsebino prejetega pisma, namreč, da ima Ungnad bolečine v prsih in ga prosi za pomoč, vendar se žal vabilu ne more odzvati, saj je telesno zelo šibak in vsak dan pričakuje poziva, da odide v zamejstvo. Kmalu zatem se je Paracelsus preselil v Salzburg, kjer je umrl 24. 9. 1541, star 48 let.
Posebno zanimiva je za Slovence tudi Paracelsusova upodobitev, ki je ohranjena na freski v samostanski lekarni v Olimju. Prikazuje Paracelsusa, ki v roki drži stekleničko z napisom ” Aurum potabile”, kar je bilo njegovo priljubljeno zdravilo.
