V preteklih desetletjih je bilo objavljenih nemalo strokovnih prispevkov o Jarčevi ustvarjalnosti (avtorjev M. Dovića, E. Cesarja, I. Gedriha, F. Pibernika, J. Škufce, R. Švent, A. Šurle idr.), kot tudi kratkih člankov »opomnikov« in zbornikov ob določenih jubilejih.
Tako je novomeška knjižnica, ki se po Miranu Jarcu imenuje, ob stoletnici njegovega rojstva leta 2000 izdala spominski zbornik (ur. D. Peperko), ki poleg spremne besede F. Zadravca prinaša katalog rokopisne in ostale zapuščine Mirana Jarca, hranjene v knjižnici, bibliografijo njegovih del od 1918-1951 (A. Matko) ter bibliografijo Mirana Jarca od 1952-2000 (J. Gorenc). Izdani so bili tudi spominska kuverta z žigom, razglednici, koledar ter spominska znamka. Leta 2002, ob šestdesetletnici roške ofenzive, pa je Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu izdalo publikacijo V spomin Miranu Jarcu (ur. J. Černač, F. Šali). Vse to lahko, poleg obuditve spomina na pesnika in predstavitve njegovega življenja in ustvarjanja, vzamemo tudi kot namig, da si ta malce zapostavljeni, pozabljeni umetnik morda zasluži še kaj več.
