Vrt na trgu Hortis uvrščajo med občinske mestne parke, nekatera drevesa v njem pa so stara več kot 100 let.
Kot je bila takrat navada, so nekatera domačih vrst: platana, divji kostanj, koprivovec. Druga drevesa so eksotična: himalajska cedra, pavlovnija, dvokrpi ginkgo … Zraven rastejo za naše kraje že bolj udomačena drevesa: cipresa, tisa, jelka, magnolija ipd. Na deblih je pripeta tablica z latinskim in italijanskim imenom drevesa. Podatkov o tem, koliko je katero od dreves staro, še nisem zasledila. V vrtu nisem zasledila niti lipe, čeprav jo v seznamu dreves navajajo tudi nekateri novejši uradni spletni zapisi.
Sredi parka ob Hortisovem kipu stoji mogočni koprivovec. Italijansko je to lodogno ali bagolaro. V 19. stoletju je drevo dobilo simbolični pomen italijanskosti naših krajev. Predvsem tisti pred stolnico, kjer je prej stala velika lipa, je imel tak močan pomen.
Danes je trg odmaknjen od mestnega prometa, saj je avtomobilski in avtobusni promet speljan samo po obeh krajših mejnih ulicah. Zato pa park v popoldanskih urah in v dneh, ko ni pouka, veselo polni otroški živžav. Na širokem prehodu pred cerkvijo in mestno knjižnico pa v jutranjih urah ob delavnikih stojijo potujoče stojnice z delikatesnimi izdelki, blagom z bolšjega sejma, starimi knjigami in cvetjem, občasno pa se na cesti ali v parku odvijajo kulturne in družabne pobude.
Med letoma 2016 in 2019 je Občina Trst s pomočjo nekaterih donatorjev trg in vrt lepo prenovila. Na klopcah radi posedajo starejši, včasih pa tudi dijaki bližnje šole in mladi, ki radi obiskujejo bližnje lokale na Ulici Torino. Sklad mestne hranilnice Fondazione CRT je podaril otroška igrala, ki so primerna za vse otroke, tudi za tiste s posebnimi potrebami. Kot v vseh mestnih parkih je tudi tu na voljo še pitnik – fontanela, fontanella.
