Sledi lesenega mostu so ohranjene tudi v leposlovju.
Janez Mencinger v Meniških spominih večkrat omeni leseni most čez Savo, med drugim piše »Spodobilo se je, da z imenitnim rekom poveličam odvažni trenutek, ko prestopim tista vratca na savskem mostu v Krškem, skozi katera se pride s Štajerskega na Kranjsko in kjer je moral takrat še vsak pešec položiti svoj sold na oltar kranjske vojvodine« (str. 193) in »Sredi dolgega mostu, ki veže Dolenjce iz štajerske in kranjske soseske, se moj spremljevalec, ne da bi hvalil lepega trdnega mosta, zagleda v Savo …« (str. 235). Milena Jarnovič v Spominih na Krško med drugim o mostu zapiše »S svojo hrastovo močjo je zdržal vso pezo različnih tovorov in pezo človeških usod. Most ni bil samo vez med Kranjsko – desnim bregom in Štajersko – levom bregom Save, bil je vez z železniško postajo Videm – Krško. Po starem mostu so odhajale v svet množice prebivalcev desnega brega Save. Šli so po srečo v Ameriko, Zagreb in kdo ve kam še, a najhuje je bilo leta 1941 […]. Ta čudoviti most zasluži posebno poglavje svoje zgodovine, ker je ”doživel” tisočere usode. Danes ga ni več, podrli so ga, ker je odslužil svoj vek. Niže so postavili nov železobetonski most, kolos, ki zdrži vso pezo sodobnega prometa« (str. 6).
Viri:
Jarnovič, M. Spomini na Krško. Logatec: M. Jarnovič, 1998.
Mencinger, J.: Meniški spomini. V: Zbrano delo, knj. 3. Ljubljana: DZS, 1963.
