Jakob Soklič (1893–1972)

 Leta 1933 je bil premeščen za mestnega župnika v Slovenj Gradec, kjer je kasneje opravljal tudi naloge dekana. V tem obdobju je svojo zbirko predmetov nadgradil do te mere, da jo je leta 1937 v prostorih mestnega župnišča odprl za javnost. S pomočjo matičnih knjig je raziskoval starejša obdobja mestne zgodovine.  Med drugo svetovno vojno je bil 1941. leta izgnan in zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Brestrnici in nazadnje v Zagrebu, od koder je istega leta našel zatočišče v stiškem samostanu. V jeseni se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na študij umetnostne zgodovine. Po vojni je nadgrajeval svoj ugled pomembnega člana kulturnega in družabnega življenja mesta.

Jakob Soklič je v skoraj štiridesetletnem delovanju v Slovenj Gradcu opravil nadvse pomembno nalogo varuha premične kulturne dediščine. Umrl je 21. decembra 1972 v slovenjgraški bolnici. Pokopan je na starotrškem pokopališču.