II. Odlomki, v katerih Jarc in Jakac pišeta o virih navdiha

»Midva s Šprocem sva ustanovila: „Fizikalno društvo“. Izdajala bova časopis o fiziki in v tem bodo tudi povesti Karla Maya.«
Miran Jarc, Novo mesto, 11. december 1913

»Sedaj je v Idriji stalen kinematograf, ravno danes je bil znani filem iz zgodovinskega romana za časa preganjanja, Maximiliana, in Konstantina z naslovom „In hoc signo vinces“. 2h je trajala predstava, je zelo lepa. Pred velikonocjo je bil pa „Quo vadis“ sličen prvemu, samo da je bil iz časa Nerona. Zabave je tukaj dosti. Kako se pa Ti kaj imaš?«
Božidar Jakac, Idrija, 9. maj 1914

»To kar si ti videl v kinematografu „Quo vadis“, sem že bral. Spisal je znani poljak Sinkievič. Jaz pa sedaj berem izrecno „Jules Vernove spise“. Ali ni to najimenitnejši francoski pisatelj! On ti da fantazijo, fizično, astronomično in resnično znanost. Za to ti rečem beri Jules Verna. Jaz sem že te prebral, seveda nemške: Potovanje okoli zemlje v 80 dneh, Pet tednov v balonu, Ideja doktor Oks, Drama v zraku, Zimska ekspedicija na severni tečaj, 20 000 tisoč milj pod morjem I. zvezek, 20 000 tisoč milj pod morjem II. zvezek, Od zemlje do lune I. zvezek, Okoli Lune. To je nekaj imenitnega. Saj bi bom lahko v počitnicah posodil. Tu opisuje kako so prišli do lune i.t.d. Ker me to zelo veseli, te prosim – ako si moj prijatelj boš gotovo mi napravil to uslugo – da mi v prihodnjem pismu napraviš, ko jemljete ravno optiko načrt za kak majhen teleskop. Kakor si ti mi pravil saj si v lani napravil daljnogled, ali si res videl kaj bolj natanko videl luno?«
Miran Jarc, Novo mesto, brez datuma

»Pri nas še nimamo šole, začne se šele 5. novembra, najbrž bo v samostanu. Sedaj sem napravil Hygroscop (za merjenje vlage). Naročil sem pa še razen: Der junge Aviatiker“, ki sem ga že dobil iz Leipziga „Elektrische Kleinbeleuchtuing“ potem „Klingelanlagen (Haustelegraphie) in „Der junge Physiker“. Vse te knjige imam že doma. Sedaj berem večinoma knjige. Prav zelo se mi dopade to delo od nekega francoskega pisatelja Alphonsa Daudet (Dode) Briefe aus meiner Mühle.«
Miran Jarc, Novo mesto, 15. oktober 1915

»Jaz sem bil v Ljubljani kupil tele knjige: „Der junge Aviatiker, Rembrandt, Pastell Malerei, Zeichenkunst: Einzelne Körperteile potem platno in barve. Sedaj sem se imel vedno dosti za učiti. Sedaj ko imamo 3 dni počitnice sem narisal z olnatmi portret »R. Wagnerja« in neko skico po naravi. Delal sem tudi mnogo s tušem v zgodovinski atlas.«
Božidar Jakac, Idrija, 3. november 1915

»Knjig imam že precej novih. Posebno kupujem Cankarja od katerega se tudi učim jezika.«
Miran Jarc, Novo mesto, 20. december 1915

»Jaz sedaj berem Sienkiewicz: Kreuzritter (Križarji). Krasen roman iz poljske zgodovine; si že bral? V slovenskem slovstvu pa ne morem da ne bi vsak dan čital nedosežne pesmi Oton-a Župančič-a: Čez plan in Samogovori, ki so pravi biseri v naši literaturi. To beri, boš videl kaka je moč lirike.«
Miran Jarc, Novo mesto, 27. maj 1916

»Oprosti, da pišem tako grdo in hitro. Sedaj ko to pišem, ležim v travi in čitam Cankarjevo lepo Vido.«
Miran Jarc, Novo mesto, 24. julij 1916

»V Glasnik nič ne pošiljam. Pač pa sem dal v „Dolenjske novice“ več črtic pod imenom J. M. Katere so bile zadnje dni tiskane. Honorarja še nisem dobil. Doma čitam zdaj Goetjevega „Fausta“. To je res krasno delo.«
Miran Jarc, Novo mesto, 3. november 1916

»Že v tretje sem predelal Cankarjev roman „Na klancu“ ki je tako krasen, da ga tudi tebi
priporočam. V njem orisuje Cankar življenje svoje matere Francke, tako mojstrsko, da ga ni para v celi jugoslovanski literaturi. Obenem pa zremo žalostne razmere na Kranjskem. Ko sem predelal to delo sem se nekoliko zatopil v francosko poezijo, v kateri stoje na vrhuncu Belgijci Verhaeren, Maeterlick in Verlaine. To je eminentno čista poezija, ki pa hodi v modernih strujah. Osobito Maeterlick s svojim temnim ozračjem, kjer analizira psiho bolnega poeta. Kar so francoski slikarji impresionisti v slikarstvu, to je Maeterlick v poeziji.«
Miran Jarc, Novo mesto, 3. december 1916

»Zadnjič sem začel čitati (morda se boš začudil) Homerjevo „Odysejo“. Spoznal sem, da je to
resnično krasno delo. Toda mora se brati s pesniškim „zanosom“ in sicer doma, ne v šoli, kjer suhoparno premljevamo pri tem krasnem delu grško slovnico s svojimi imperfekti, futuri i. t. d. Tu (v Homerju) kipi staro grško življenje tako priprosto, idilično in mikavno, tu buče viharji bojev in človeških strasti, valovi sinje grško morje z bleščim solncem Phoebom. Zadnjič pa sem dočital še eno veliko svetovno delo Goethejevega „Fausta“. Si ga že bral? Daj ga! Tu je na neprekosljiv način združena filozofija s poezijo. Vsak začuti sam v sebi Fausta, da hrepeni po daljnih deželah, a truden, bolan na duhu propade. […] Sedaj čitam danski roman „Niels Lyhne“ spisal Jakobsen.V njem vidimo tip modernega dekadenta, ki omahuje a obenem hrepeni po nečem razumnem, dokler ne omaga.«
Miran Jarc, Novo mesto, 4. december 1916

»Kakor Ti je znano je izšla I. serija slovenskih umetniških razglednic. Naj Te ne dolgočasim, če Ti nekoliko spregovorim, o svojem mnenju, o posameznih umetninah. V prvi vrsti Ti opišem Vavpotičeve slike. Njegova „Rut“ je po mojem mnenju najboljša v čeli zbirki. Tu imaš krasno razmerje barv. Svetlobni in barvni efekti so izvrstno zadeti. To je kaj krasnega, ta lepa varijacija barv in luči, ti lepi in fini kontrasti. In v celoti je zelo fino, salonsko delo. Jaz se ne morem nagledati teh krasni svetlobnih efektov in barv. Tudi njegova „Moja mala je krasno delo seveda bolj v impresionističnem smislu. Duševen izraz je imeniten. Tudi njegovo „Ljubimkanje“ je lepo delikatno delo. Tudi Jakopičevi deli se mi zelo dopadejo. V njegovi „Ob košnji« je precej dobro izraženo delo in življenje preveva vso sliko. Tudi svetlobni in barvni problemi so izvrstno rešeni. Tudi „Anka“ je prav izvrstno pogojena. Zamišljen ženski obraz v poltemi. V Sternovi sliki „Iz Trogira“ je tudi prav lepa varijacija barv in nas zamisli v poletni čas v tesnih trogirskih ulicah. Vpliva zelo prijetno. Tudi njegova »Magdalena« je prav dobro delo iz velikomestnega življenja. Prav izbrano in mojstrsko je delo Tratnika „Materna radost“. Tu je mojstrsko izražena materina ljubezen. V tehniki se Tratnik zelo približuje Vavpotiču. Tudi Gasparijeva slika „Pri zibelki“ je prav lepo delo. Tu imaš krasen tip slovenske kmečke matere. To je res pravi narodni umetnik. Tudi
Klemenčičeva slika: „Deček z jabolki“ je zelo imenitno zadet otroški izraz. Samo barve so bolj mrtve, drugače pa prav prijetno vpliva.«
Božidar Jakac, Idrija, 6. februar 1917

»Kupil sem tudi najnovejšo zbirko Umet. razglednic in zato me je silno razveselilo, da si ti slikar poslal v svojem pismu mnenje o njih. Nadalje sem kupil najnovejšo pesniško zbirko: Gradnikove poezije: „Padajoče zvezde“, o katerih si gotovo že slišal. Napišem ti, kot si ti o umet. Slikah, svojo kritiko o teh Gradnikovih poezijah. […] Zaenkrat naj zadostuje, da so po mojem mnenju (tudi sodba O. Župančiča) Gradnikove poezije najglobokejša umetniška knjiga, kar jih je pri nas izšlo med vojsko in morda sploh.«
Miran Jarc, Novo mesto, 19. februar 1917

»Zdaj študiram Ruskin: Vorlesungen über die Kunst, nadalje čitam Vrchlickega pesmi in krase verze Musseta. Sicer pa uganjam silen dolgčas.«
Miran Jarc, Novo mesto, 3. april 1917

»Kupil sem v Reclam izdaji svetovno znano delo Dante Divina comedia. (Göttliche Komödie). Hočem se natančno vklopiti v to gigantsko pesnitev in spoznati njen pomen. Izdaja je komentirana, drugače se delo težko razume.«
Miran Jarc, Novo mesto, 24. april 1917

»Čitam v Ljublj. Zvonu Tavčarjevo: Cvetje v jeseni.«
Miran Jarc, Novo mesto, 17. junij 1917

»[…] in čitam dnevno še Jurčiča, našega genijalnega romanopisca, in se bavim s Tolstojevim vstajenjem.«
Miran Jarc, Novo mesto, 17. april 1918

»Čitam Dostojevskega. On je velikan velikanov. Kedaj se bom jaz dvignil tako visoko, kedaj? […] V gledališču sem bil pri Finžgarjevem divjem lovcu in Jirasekovi Laterni. Naše gledališče je krasno, da te omami. Vse prenovljeno, sveže, mlado.«
Miran Jarc, Novo mesto, 10. oktober 1918

»Bral sem „Kurenta“ ter skiciral par strani iz njega. Razen tega pa študiram največjega angleškega portretista Herkome.«
Božidar Jakac, Feldpost, 17. oktober 1918

»Tvoje knjige mi je izročil Podbevšek. Sedaj berem „Četrtka“ ga še nisem skončal. Bral sem tudi Albrechtovo: „Mysteria dolorosa“ se mi jako dopadejo, ter Cankarja „Ob zori“.«
Božidar Jakac, Novo mesto, 13. februar 1919

»Berem Tagoreja „Rastoči mesec!“ To ti je poezija ki ji ni para v svetovni literaturi. Zakaj me nisi preje opozoril na to delo?!«
Božidar Jakac, Novo mesto, 22. oktober 1919