V času desetdnevne osamosvojitvene vojne so bili člani gasilskih društev vključeni v enote teritorialne obrambe in opravljali redna dežurstva v gasilskih domovih in na terenu ter izvajali akcije gašenja in reševanja.V času osamosvojitvene vojne je v Občinski gasilski zvezi Celje delovalo 19 teritorialnih in 6 industrijskih gasilskih društev, v katera je bilo vključenih 2374 gasilcev in gasilk, od tega 1182 operativnih članov in članic ter 1074 podpornih članov in članic.
Med 12. in 25. oktobrom 1991 je Občinska gasilska zveza Celje skupaj z vsemi društvi organizirala praznovanje 120-letnice gasilstva v Celju.
Poudarek je bil na srečanju članic v organizaciji GD Škofja vas, potekal je kviz mladine v organizaciji GD Trnovlje v kulturnem domu Trnovlje in avtorally za operativne člane v organizaciji GD Škofja vas. Osrednja proslava je potekala v Hali Golovec. Močno deževje je oviralo izvedbo gasilske taktične vaje na objekte Zavarovalnice Triglav na Mariborski cesti. Povsem pa je onemogočilo izvedbo parade.
Gospodarska kriza se je še posej občutila v industrijskem prostovoljnem gasilstvu. Prenehala je delovati PIGD EMO Celje, enaka usoda je čakala PIGD Metka Celje. V tovarni Aero Celje in Tovarni volnenih odej Škofja vas sta društvi obstajali le še formalno. Aktivni sta ostali le še IGD Cinkarna Celje in IGD Železarna Štore
Kljub težavam so na uspešno delo gasilcev v Celju kazali uspehi na tekmovanjih, zlasti na izbirnih tekmovanjih za gasilski olimpijadi leta 1993 v Berlinu. Iz Občinske gasilske zveze so si nastop v Berlinu priborili mladinci GD Dobrna in člani A GD Škofja vas in GD Prožinska vas.
Nepričakovano sušno obdobje je zahtevalo dodatno obremenitev gasilcev in gasilskih vozil. Zato je Občinska gasilska zveza Celje Občini Celje predlagala, da se nabavijo rabljene cisterne ali pa prikolice »Creina« za prevoz pitne vode.
Na 38. občnem zboru Občinske gasilske zveze Celje leta 1993 je bilo izvoljeno novo vodstvo. Zvezo so vodili predsednik Janko Rebov (IGD Cinkarna Celje), podpredsednik Albin Turnšek (GD Ostrožno), poveljnik Janko Turnšek (GD Lokrovec – Dobrova), podpoveljnika Vinko Sentočnik (GD Škofja vas) in Štefan Pohajač (GD Dobrna) ter strokovni tajnik – vodja strokovne službe Tone Sentočnik.
Samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije sta bili podlaga za zakonsko ureditev gasilstva. Novi zakonodaji sta sledila tako predsedstvo kot plenum Gasilske zveze Slovenije, ki je sklical izredno zasedanje kongresa 26. oktobra 1994 v Ljubljani. Na njem je bil sprejet z zakonom usklajen statut Gasilske zveze Slovenije. Kmalu zatem je bil sprejet novi zakon o društvih, ki je določal, da je društvo pravna oseba zasebnega prava, določen je bil postopek za ustanovitev društva, njegov temeljni akt, registracija in postopek za prenehanje društva. Gasilska društva so se preimenovala v prostovoljna gasilska društva.
Na občnem zboru Občinske gasilske zveze Celje, 19. 5. v PGD Lokrovec – Dobrova, je bil sprejet statut, ki je bil usklajen s statutom GZ Slovenije. Občinska gasilska zveza Celje se je preimenovala v Gasilsko zvezo Celje, ki je povezovala gasilske organizacije iz naslednjih lokalnih skupnosti: Mestne občine Celje: 11 prostovoljnih gasilskih društev (Babno, Celje Gaberje, Ljubečna, Lopata, Lokrovec – Dobrova, Ostrožno, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Teharje, Trnovlje in Zagrad – Pečovnik), 3 industrijska prostovoljna gasilska društva: (Aero Celje, Metka Celje in Tovarna volnenih odej Škofja vas), teritorialno poklicno gasilsko enoto – Javni zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje in Poklicno gasilsko enoto Cinkarna Celje; Občine Štore: 3 prostovoljna gasilska društva (Prožinska vas, Svetina in Štore) in Poklicno industrijsko gasilsko enoto Železarna Štore (Jeklo, d. o. o., Štore); ter Občine Vojnik: 6 prostovoljnih gasilskih društev (Dobrna, Frankolovo, Lemberg, Nova Cerkev, Socka in Vojnik).
Na stadionu AD Kladivar je 31. maja in 1. junija 1996 potekalo državno gasilsko tekmovanje članov, udeležilo pa se ga je 218 domačih tekmovalnih enot in 2 iz tujine, skupaj 1864 tekmovalcev in tekmovalk.
V letu 1998 je bila ustanovljena tričlanska komisija za članice, s tem pa je ponovno zaživelo delo s članicami.
Poudarek je bil na srečanju članic v organizaciji GD Škofja vas, potekal je kviz mladine v organizaciji GD Trnovlje v kulturnem domu Trnovlje in avtorally za operativne člane v organizaciji GD Škofja vas. Osrednja proslava je potekala v Hali Golovec. Močno deževje je oviralo izvedbo gasilske taktične vaje na objekte Zavarovalnice Triglav na Mariborski cesti. Povsem pa je onemogočilo izvedbo parade.
Gospodarska kriza se je še posej občutila v industrijskem prostovoljnem gasilstvu. Prenehala je delovati PIGD EMO Celje, enaka usoda je čakala PIGD Metka Celje. V tovarni Aero Celje in Tovarni volnenih odej Škofja vas sta društvi obstajali le še formalno. Aktivni sta ostali le še IGD Cinkarna Celje in IGD Železarna Štore
Kljub težavam so na uspešno delo gasilcev v Celju kazali uspehi na tekmovanjih, zlasti na izbirnih tekmovanjih za gasilski olimpijadi leta 1993 v Berlinu. Iz Občinske gasilske zveze so si nastop v Berlinu priborili mladinci GD Dobrna in člani A GD Škofja vas in GD Prožinska vas.
Nepričakovano sušno obdobje je zahtevalo dodatno obremenitev gasilcev in gasilskih vozil. Zato je Občinska gasilska zveza Celje Občini Celje predlagala, da se nabavijo rabljene cisterne ali pa prikolice »Creina« za prevoz pitne vode.
Na 38. občnem zboru Občinske gasilske zveze Celje leta 1993 je bilo izvoljeno novo vodstvo. Zvezo so vodili predsednik Janko Rebov (IGD Cinkarna Celje), podpredsednik Albin Turnšek (GD Ostrožno), poveljnik Janko Turnšek (GD Lokrovec – Dobrova), podpoveljnika Vinko Sentočnik (GD Škofja vas) in Štefan Pohajač (GD Dobrna) ter strokovni tajnik – vodja strokovne službe Tone Sentočnik.
Samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije sta bili podlaga za zakonsko ureditev gasilstva. Novi zakonodaji sta sledila tako predsedstvo kot plenum Gasilske zveze Slovenije, ki je sklical izredno zasedanje kongresa 26. oktobra 1994 v Ljubljani. Na njem je bil sprejet z zakonom usklajen statut Gasilske zveze Slovenije. Kmalu zatem je bil sprejet novi zakon o društvih, ki je določal, da je društvo pravna oseba zasebnega prava, določen je bil postopek za ustanovitev društva, njegov temeljni akt, registracija in postopek za prenehanje društva. Gasilska društva so se preimenovala v prostovoljna gasilska društva.
Na občnem zboru Občinske gasilske zveze Celje, 19. 5. v PGD Lokrovec – Dobrova, je bil sprejet statut, ki je bil usklajen s statutom GZ Slovenije. Občinska gasilska zveza Celje se je preimenovala v Gasilsko zvezo Celje, ki je povezovala gasilske organizacije iz naslednjih lokalnih skupnosti: Mestne občine Celje: 11 prostovoljnih gasilskih društev (Babno, Celje Gaberje, Ljubečna, Lopata, Lokrovec – Dobrova, Ostrožno, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Teharje, Trnovlje in Zagrad – Pečovnik), 3 industrijska prostovoljna gasilska društva: (Aero Celje, Metka Celje in Tovarna volnenih odej Škofja vas), teritorialno poklicno gasilsko enoto – Javni zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje in Poklicno gasilsko enoto Cinkarna Celje; Občine Štore: 3 prostovoljna gasilska društva (Prožinska vas, Svetina in Štore) in Poklicno industrijsko gasilsko enoto Železarna Štore (Jeklo, d. o. o., Štore); ter Občine Vojnik: 6 prostovoljnih gasilskih društev (Dobrna, Frankolovo, Lemberg, Nova Cerkev, Socka in Vojnik).
Na stadionu AD Kladivar je 31. maja in 1. junija 1996 potekalo državno gasilsko tekmovanje članov, udeležilo pa se ga je 218 domačih tekmovalnih enot in 2 iz tujine, skupaj 1864 tekmovalcev in tekmovalk.
V letu 1998 je bila ustanovljena tričlanska komisija za članice, s tem pa je ponovno zaživelo delo s članicami.
