Leta 1880 je postal župan posestnik Franc Košak (1847–1914) iz Stranske vasi (zdaj del Grosupljega), ki je bil nato izvoljen še sedemkrat zapovrstjo, zadnjič leta 1913. Občino je vodil kar 34 let, vse do svoje smrti v letu 1914.
Košak je bil v letu 1895 prvič, nato pa še štirikrat, izvoljen tudi za deželnega poslanca. Vključil se je v priprave za izgradnjo dolenjske železnice in bil leta 1882 član delegacije dolenjskih županov in poslancev, ki je odšla na Dunaj; ob obisku v Ljubljani je leta 1883 delegacijo sprejel tudi cesar Franc Jožef I.
Župan Košak je vplival na lokacijo grosupeljske železniške postaje in dosegel, da je sedanja Kolodvorska cesta prometno in vizualno povezala železniško postajo in njegovo gostilno (zdaj Mestna knjižnica). Več let je bil tudi predsednik okrajnega cestnega odbora in član finančne komisije deželnega odbora, zato mu je uspelo pridobiti denar za izgradnjo in izboljšanje ceste Radohova vas–Temenica, za razširitev ceste Ivančna Gorica–Krka, za izgradnjo useka na cesti Stranska vas–Perovo, za izboljšanje ceste Grosuplje–Jerova vas ter za izgradnjo več mostov v občinah Št. Jurij, Višnja Gora, Gaber in Trebnje.
Od leta 1905 si je prizadeval za izgradnjo občinskega vodovoda, ki so ga do leta 1912 zgradili za Grosuplje, Stransko vas, Jerovo vas, Perovo in Brvace. Prva svetovna vojna in Košakova smrt sta preprečili nadaljnjo gradnjo. Z županom Košakom je povezana tudi ustanovitev grosupeljske osnovne šole (1904) in ustanovitev gasilskega društva (1909).
